Za Vse Družine

V YHD se od vedno zavzemamo za spoštovanje človekovih pravic in enakih možnosti, zato se nam zdi odločna podpora družinskemu zakoniku povsem logična posledica naših dolgoletnih prizadevanj. Gre za enakopravnost, gre za posodobitev mnogih postopkov, ki gredo v korist zaščite otrokovih pravic, še posebej tistih najbolj ranljivih in izpostavljenih, saj bolje ureja rejništvo, možnost posvojitve, ukrepanje v primeru hudih zlorab…

Oglašamo se, ker so se v zadnjih dneh nekatere invalidske organizacije odločile dati izjave proti Družinskemu zakoniku, ker naj ta ne bi omenjal posebej invalidov oz. invalidnih otrok. Ne razumemo zakaj morejo biti le-ti obravnavani posebej ali drugače in zakaj bi ta splošen zakon moral urejati področja drugih specifičnih zakonov, ki so že v veljavi in se s tem zakonom ne ukinjajo. Otroci se smatrajo kot taki, do izpolnitve 18. leta starosti; tisti starši, ki jim je podaljšana roditeljska pravica zaradi specifičnih razlogov po drugih zakonih, bodo to pravico še vedno ohranili. Vsekakor pa menimo, da je v nasprotju s človekovim dostojanstvom, če se odrasle osebe naziva (in obravnava) kot otroke.

Vemo, da Družinski zakonik prinaša veliko novih pridobitev za otroke in vse oblike družinskih skupnosti ter pomeni občuten napredek v izenačevanje možnosti, povečanje pravičnosti družbe ter spoštovanje človekovih pravic.

ZA kolektiv YHD,
Klaudija Poropat

Družinski zakonik prinaša pomembne novosti na področje zagotavljanja pravic in dolžnosti otrok in staršev, saj bodo vplivale na delo socialnovarstvenih, pravnih in drugih ustanov. Vplivale bodo tudi na delo socialnih delavk in delavcev, ki se vsakodnevno srečujejo z mnogimi težavami družin, otrok, zakonskih in zunajzakonskih parov, samskih mater in očetov z otroki in vseh drugih oblik zvez, ki jih ljudje sklepamo v svojem življenju.

Iz prakse dela z vsemi temi ljudmi vemo, da je dandanes življenje otrok v raznovrstnih oblikah družin povsem običajno. Vendar pa te oblike narekujejo zakonske spremembe, da lahko uresničujejo tako svoje pravice kot sprejmejo odgovornosti in obveznosti. Najpomembnejša sprememba zakonodaje je položaj otrok, saj jih je država postavila v ospredje tako, da je družino definirala po njihovi meri. Pomembno je prepoznati vsako obliko družine, v kateri živi otrok, da preprečimo nepotrebne prikrajšanosti, zapostavljenosti ali celo diskriminacije, ki jih v slovenski zgodovini poznamo kar nekaj. Včasih so dajali posebna imena otrokom, ki so se rodili zunaj zakonske zveze, in ta imena so jih tako zaznamovala, da se vse življenje niso mogli enakopravno vključiti v družbo in so preživeli le kot dekle ali hlapci in so najpogosteje živeli v bedi in revščini.

Dandanes vemo, da si vsak otrok zasluži dostojno življenje, ne glede na njegove življenjske okoliščine. Takšen položaj je za socialno delo odločilen, saj ima nalogo varovati otroke in tudi odrasle, ki se znajdejo v življenjskih stiskah in potrebujejo zaščito in podporo. Družinski zakonik takšno delo olajša tako, da ureja številna pomembna področja, kot so rejništvo, posvojitve, skrbništvo, razveze, in uvaja zagovorništvo otrok, ki je brez dvoma velika pridobitev.

Radi bi opozorili na mnoge manipulacije in neresnice, ki v zadnjih tednih krožijo o zakoniku in ustvarjajo strah in nelagodje. Zakonik ne omogoča kupovanja in prodajanja otrok, ne omogoča plačevanja nadomestnega materinstva, ne omogoča posvojitve istospolnim partnerjem (razen otroka, ki ga partner ali partnerka že imata) in ne zmanjšuje pravic družinskih članov z omejitvijo starosti otrok na 18 let. Država tudi nima nikakršne moči nadzorovati družine in posegati v njihovo zasebnost, če ne gre za zlorabe ali zanemarjanje otrok. Vse te navedbe razumemo kot zavajajočo strategijo nasprotnikov zakonika, da bi ljudi prestrašili in v njih zbudili odpor, ki bi vplival na odločitev za glasovanje proti veljavnosti zakonika. Takšnim strategijam nasprotujemo, ker vemo, da zelo vplivajo na položaj otrok, ki lahko doživljajo zaradi takšnih izjav poniževanja in potiskanje na rob družbe.

Naj ponovimo, kar ves čas ponavljamo v javnosti: zakonik nikomur nič ne jemlje, omogoča pa vsem otrokom in odraslim dostojno in človeka vredno življenje.

Za Akademski zbor Fakultete za socialno delo
Dekanja izr. prof. Gabi Čačinovič Vogrinčič

Družinski zakonik je bil sprejet v Državnem zboru RS dne 16. 6. 2011. Izhodišče reforme družinskega prava je največja korist otrok in njihova večja pravna varnost, s tem pa izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka in zakonsko ureja razmerja na način, da bi imeli vsi otroci enake pravice, ne glede na to, v kakšni družini živijo. Poleg razmerij med starši in otroki zakonik ureja še zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko in zunaj-partnersko skupnost, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo.

Socialna pedagogika je stroka, ki proučuje, razvija ter izvaja delo z ljudmi in pri tem upošteva njihovo življenjsko okolje. Kot je opredeljeno v uvodnem delu etičnega kodeksa naše stroke, je namen socialno pedagoškega dela nuditi podporo posameznikom in skupinam pri razvijanju njihovega aktivnega in ustvarjalnega odnosa z okoljem ter prispevati k njihovemu polnejšemu vključevanju v okolje. Pri tem izhaja iz posameznikovih temeljnih potreb, želja, osebnih in okoljskih potencialov oz. značilnosti njegovega specifičnega socio-kulturnega okolja. Socialna pedagogika izhaja iz temeljne prepletenosti ter vzajemne povezanosti posameznika in njegovega socialnega okolja. Zato se usmerja tudi v delo s skupinami in posameznikovimi socialnimi mrežami, vpliva na razvoj in spreminjanje institucij ter javno deluje in se zavzema za ustvarjanje pogojev za človekov polnejši razvoj. Pri tem se posebej usmerja na v danem trenutku izraziteje šibke, prikrajšane, ogrožene oz. ranljive posameznike ter skupine. Njeno polje delovanja je široko, zajema in prepleta pa vzgojno delovanje, polje izobraževanja, skupnostno delovanje, socialno varstvo, zdravstvo itd. Uporabniki socialne pedagogike so pogosto otroci in mladostniki ter njihove družine, ki se s stroko srečajo v okoljih kot so svetovalni centri, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine, posebne oblike izobraževanja, rehabilitacijski programi, programi zdravljenja itd. Eno od ključnih načel delovanja socialno pedagoške stroke je delovanje v življenjskem polju njenih uporabnikov, upoštevajoč njihova realna in simbolna izhodišča ter vključujoč socialno mrežo, kar zahteva veliko mero prožnosti in odzivnosti na dane situacije. Pri tem vnaprejšnji normativni okviri, kako naj bi ljudje živeli in v kake institucionalne kalupe jih je potrebno spraviti, praviloma ne pomagajo, ampak prej onemogočajo delovni odnos, sodelovanje in želene spremembe. Mnogo pomembneje kot slediti predstavam »kako bi ljudje morali živeti«, je zato spoznavati in razumevati, kako ljudje resnično živijo, kako se soočajo z obstoječimi izzivi in jih pri tem, v obstoječih kontekstih, podpreti pri reševanju njihovih življenjskih situacij, katerih glavni akterji so.

V skladu s tem razumemo tudi pomen zakonodaje, posebej tudi te s področja družinskega prava, ki ureja vselej občutljivo in ideološko nadvse zavzeto področje definiranja in obvladovanja »osnovne celice družbe«. Nalogo zakonodaje vidimo predvsem v tem, da izhaja iz empiričnih ugotovitev, da podpre obstoječe oblike bivanja skupaj s porajajočimi se, jih pripozna v njihovi različnosti in čim bolj zaščiti najrazličnejše možne oblike (so)bivanja. Tako bi ti, ki v njih bivajo, zaradi neenakih možnosti v skupnostih ne imeli še bolj deprivilegiranega položaja, kot ga lahko imajo že sicer, ker so v manjšini. Pri tem naj bi zakonodaja posebej ščitila tiste najbolj ranljive in pri tem s pridom uporabljala in upoštevala strokovna dognanja.

Po mnenju strok, ki so se glede tega v našem prostoru že izdatno in tudi dokaj enotno izjasnile (pravne, s področja socialnega dela, razvojne psihologije, sociologije …) prinaša nov družinski zakonik mnoge dobre rešitve v korist otrok. Vsaj do neke mere se namreč odziva na obstoječo raznolikost skupnosti, v katerih otroci živijo in ki v današnjem času nedvomno presegajo zgolj tim. tradicionalno družino, ki je zgodovinsko umeščen in vsaj deloma tudi že presežen koncept. Po drugi strani pa se pridružujemo mnenju strokovnjakinj in strokovnjakov (npr. M. Ule, R. Kuhar, D. Zaviršek), ki poudarjajo, da družina (glede na pomen, ki ji ga tudi današnje mlade generacije pripisujejo) ni zgodovinsko presežen koncept, pač pa ta skozi čas vztraja in preživi prav iz razloga, ker se prilagaja spreminjajočim se družbeno-zgodovinskim okoliščinam in pogojem tako, da se redefinira ter pluralizira. O tem, da se je pluralizacija družinskih oblik v našem prostoru v zadnjih dveh desetletjih že odvila, pričajo mnogi pokazatelji (npr. vse manj ljudi sklepa zakonske zveze, tudi vse večje število otrok se rodi izven sklenjenih zakonskih zvez, itd). Z vidika naše stroke se nam zdi velikega pomena, da aktualna zakonodaja temelji na družbeni realnosti kakršna ta je, v tem primeru na pluralizaciji družinskih oblik in jih pripozna ter podpre, ne pa na morebitnih zgodovinsko preseženih idealih in evidentnih predsodkih, ki nimajo realne podlage (kot izkazujejo tudi številne raziskave).

Tudi socialno pedagoška stroka, tako kot njej sorodne stroke, zaradi vsega zgoraj navedenega podpira družinski zakonik, saj ta v večji meri kot pretekli izenačuje položaj otrok ter skupnosti, v katerih živijo otroci, ki empirično obstajajo, pa so zaradi časovnega razkoraka med zakonodajo in življenjskimi realnostmi ljudi nepriznani. Prav otroci so posledično deležni manj pravic, ker ne ustrezajo sicer preseženi definiciji družine.

Stroka vidi poleg priznanja nekoliko širšega spektra družinskih oblik v zakoniku tudi druge strokovno izjemno pomembne točke, npr.:

- člen, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok,
- člene, ki krepijo odgovornost države pri zaščiti otrok, ki so žrtve zlorab,
- člene, ki uvajajo instanco podpore parom v obliki družinskega svetovanja oz. družinske mediacije,
- člene, ki urejajo rejništva in posvojitve z osrednjim fokusom na najboljše dobro otroka,
- člene, ki ločujejo pristojnosti sodne od pristojnosti stroke socialnega dela,
- člen, ki izenačujejo zakonsko in izvenzakonsko skupnost,
- člene, ki urejajo socialni položaj istospolnih parov itd.

Za konec naj še dodamo, da obžalujemo kompromise, ki jih je ta družinski zakonik prestal od svoje začetne oblike pa do danes, saj menimo, da so bili s tem z vidika stroke storjeni koraki nazaj zaradi izrazito ideoloških, ne pa morebiti strokovnih razlogov. Vseeno podpiramo sprejetje tega družinskega zakonika. Želimo tudi, da bi bilo v času aktualne predreferendumske kampanje storjeno čim manj škode, ki je gotovo že in bi lahko še v bodoče prizadejala ne le duševne bolečine pač pa tudi izrazite prikrajšanosti na področju temeljnih pravic otrokom, mladostnikom, skupnostim, družinam in njihovim bližnjim, ki imajo zgolj to posebnost, da v obstoječih družbenih razmerah ne sodijo v »večinsko kategorijo«. Menimo, da to ni namen nikogar in zato apeliramo na javnost, da pretehta izrečene izjave, naj gre za pogovore, zapise na forumih ali v medijih.

Člani in članice Oddelka za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani:
- doc. dr. Špela Razpotnik,
- red. prof. dr. Bojan Dekleva,
- asist. dr. Mija Marija Klemenčič Rozman,
- doc. dr. Olga Poljšak Škraban,
- asist. dr. Jana Rapuš Pavel,
- izr. prof. dr. Mitja Krajnčan,
- asist. Urška Benčič,
- asist. Boštjan Bajželj,
- doc. dr. Matej Sande,
- izr. prof. dr. Darja Zorc Maver,
- asist. dr. Tomaž Vec,
- izr. prof. dr. Urban Kordeš in
- izr. prof. dr. Alenka Kobol.

Člani in članice katedre za psihologijo Pedagoške fakultete v Ljubljani se strinjajo z vsebino izjave oddelka za socialno pedagogiko in jo v celoti podpirajo:
- doc. dr. Marcela Batistič Zorec,
- izr. prof. dr. Cveta Razdevšek Pučko,
- red. prof dr. Sonja Žorga,
- doc. dr. Mojca Juriševič,
- izr. prof. dr. Simona Tancig,
- doc. dr. Helena Smrtnik Vitulić,
- asist. Dr. Tina Rutar Leban,
- asist. dr. Simona Prosen,
- asist. dr. Tanja Rupnik Vec,
- doc. dr. Alenka Polak,
- asist. Polona Gradišek,
- doc. dr. Lidija Magajna in
- že podpisana sočasna člana oddelka za socialno pedagogiko asist. dr. Tomaž Vec in doc. dr. Olga Poljšak Škraban

12. marca 2012, v Ljubljani

Pri kampanji Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice. smo junija lani podprli kompromisni Družinski zakonik v prepričanju, da je v dolgoročnem prizadevanju za skupno dobro vseh, včasih potrebno pustiti nekaj več časa tistim, ki na spremembe še niso pripravljeni. Žal nasprotniki zakonika ponujene roke niso bili pripravljeni sprejeti. Tako smo zavoljo nasprotovanja nekaj členom zdaj pred nacionalnim referendumom, na katerem bomo odločali o celotnem paketu izboljšav družinske zakonodaje, ki je po 36 letih nujno potrebna in ki vsem otrokom v tej državi končno daje enake pravice. Obžalujemo, da bomo državljanke in državljani morali na referendum zgolj zato, ker nasprotniki zakonika otrokom, ki živijo v istospolnih družinah, nočejo priznati enakih možnosti, njihovim staršem pa zanikajo temeljno človeško dostojanstvo. Zgolj zaradi njihovih predsodkov bomo ob nekaj milijonov eurov, kolikor bo stal ta referendum, namesto da bi bil ta denar namenjen tistim, ki ga v teh časih res potrebujejo. Družinski zakonik postavlja v središče skrb za otroka in odpravlja zajeten delež državne diskriminacije istospolnih parov in družin. Po ocenah številnih strokovnjakov in strokovnjakinj je zakonik dober, zato smo prepričani, da ga je v korist vseh otrok, vseh družin in vseh partnerstev na referendumu dobro podpreti.

Kampanja Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.

Izjava za javnost

V kampanji Za vse družine smo presenečni nad današnjimi predlogi Družinske pobude, saj je bil Družinski zakonik sprejet že junija lani. Predlogi, ki jih omenjajo, niso kompromis, ampak pomenijo ohranitev zdajšnjega protiustavnega stanja. Žal nam je, da nasprotniki Družinskega zakonika na tak način izigravajo voljo 48.380 državljank in državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države. Ne čudi pa nas, da je do tega njihovega preobrata prišlo prav v trenutku, ko kar tri javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bi večina volilk in volilcev podprla nov Družinski zakonik. Tako kot ves čas javne razprave, smo se vedno pripravljeni pogovarjati, in vedno bomo zagovarjali človekove pravice za vse.

Kampanja Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.

URADNA IZJAVA ZBORNICE KLINIČNIH PSIHOLOGOV SLOVENIJE, ZDRUŽENJA PSIHOTERAPEVTOV SLOVENIJE IN KATEDRE ZA RAZVOJNO PSIHOLOGIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI O SPORNIH NAVEDBAH ZAGOVORNIKOV REFERENDUMA PROTI DRUŽINSKEMU ZAKONIKU

Ljubljana, 26. 1. 2012 – Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljamo, da navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, odločno nasprotujemo. Poudarjamo, da empirične psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola; prav tako pri obeh skupinah otrok enako poteka razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti.

Celotna izjava: Uradna izjava Zbornice kliničnih psihologov, Zdruzenja psihoterapevtov in Katedre za razvojno psihologijo.

Družinski zakonik (DZak) je bil sprejet v Državnem zboru RS dne 16. 6. 2011. Izhodišče reforme družinskega prava je največja korist otrok in njihova večja pravna varnost, s tem pa izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka, zato morajo vsi otroci imeti enake pravice, ne glede na to v kakšni družini živijo. Poleg razmerij med starši in otroki zakonik ureja še zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko in zunajpartnersko skupnost, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo.

Besedilo Družinskega zakonika.

Pri kampanji Za vse družine! spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča, da dovoli referendum o družinskem zakoniku. Pričakujemo, da bo pobudnik glede na svojo široko razvejano mrežo v kratkem zbral potrebne podpise. Upamo, da bo kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh državljank in državljanov.

Kampanja
Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.

Ljubljana, 3.10.2010 – Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravila združenja, ki se strokovno ukvarjajo z družino in razvojem otrok, so predsednica Društvo socialnih delavk in delavcev Simona Ratajc, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Društvo psihologov Slovenije ter predsednica Slovenskega sociološkega društva red. prof. dr. Milica Antić Gaber predstavile stališča društev glede sprejetega Družinskega zakonika. Vsa društva Družinski zakonik podpirajo, saj daje enake pravice vsem otrokom, ne glede na to, v kakšni družini živijo. Predstavnice društev upajo, da ne bo referenduma v Družinskem zakoniku. Če bo do referenduma prišlo, se bodo s svojimi strokovnimi stališči še naprej vključevali v javno razpravo o tem vprašanju.

Prispevek s tiskovne konference si lahko ogledate tukaj.

Izjave strokovnih društev si lahko preberete tukaj:
Stališče Društva socialnih delavk in delavcev
Stališče Društva psihologov Slovenije
Stališče predsedstva Slovenskega sociološkega društva