Za Vse Družine

Dijaki in dijakinje so danes po srednjih šolah podpisovali izjavo »Človeštvo je razdeljeno na dva (s)pola. Združena tvorita celoto za nadaljevanje civilizacije. Odgovorna spolnost je prava pot.« Z izjavo naj bi se zavezali k zdravi spolnosti. Čeprav je skrb za zdravo spolnost vredna vse podpore, smo pri Kampanji za vse družine! zaskrbljeni ob tovrstni potezi Ministrstva za šolstvo in šport, saj je izjava izključujoča, heteronormativna in spolnost reducira zgolj na eno funkcijo, hkrati pa s svojim kontekstom nakazuje na reprodukcijo neenakih razmerij med spoloma. Obenem menimo, da je poteza Ministrstva zavajajoča, saj spolna vzgoja v šolah sistemsko ni urejena, takšna izjava pa ne more biti nadomestek za pomanjkanje tovrstne vzgoje in izobraževanja.

Menimo, da bi moralo Ministrstvo za šolstvo in šport svoje napore usmeriti v zagotavljanje relevantnih informacij o različnih spolnih praksah in si prizadevati za odgovorno in varno spolnost, ne pa da svoje skrbi postavlja v kontekst nadaljevanja civilizacije in tako spolnost reducira zgolj na eno – reproduktivno – funkcijo, kar je bilo značilno za znanost 19. stoletja.
Niso namreč dovolj zgolj prizadevanja za varno in odgovorno heteroseksualno spolnost, pač pa je spolnost bistveno bolj raznovrstna, partnersko in družinsko življenje pa se ne odvija zgolj v razmerju med moškim in žensko.

Menimo, da je izjava diskriminatorna do vseh, ki svojo »spolno komplementarnost« najdejo izven ozkih okvirov, ki jih postavlja omenjena izjava. Poteza Ministrstva za šolstvo in šport je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker gre v nasprotje s prizadevanji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki s predlogom novega Družinskega zakonika končno odpravlja diskriminacijo istospolnih parov in družin.

Ob tem bi radi opozorili na hrvaški primer, kjer je Evropska komisija v primeru spolne vzgoje Teen Star, ki promovira vzdržnost in zgolj heteroseksualne odnose, s homoseksualnimi odnosi pa opravi kot z boleznijo, odločila, da je program diskriminatoren in ga je potrebno umakniti. Menimo, da gre današnja izjava Ministrstva za šolstvo v isto smer – stran od evropskih standardov vključevanja, strpnosti, relevantnih informacij, spoštovanja različnosti, prizadevanj za varne spolne prakse in podobno.

Pri kampanji Za vse družine! smo prepričani, da je treba vprašanje spolne vzgoje urediti celostnio in sistemsko ter v skladu s sodobnimi smernicami vzgoje za varno, zdravo in odgovorno spolnost za vse.

kampanja »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice«
DIH – Društvo za integracijo homoseksualnosti
Društvo informacijski center LEGEBITRA
Društvo Parada ponosa
Rozalija
Škuc LL
Zavod za kulturo raznolikosti Open
HeteroHomo Naveza
Mladi forum socialnih demokratov
Mladi liberalni demokrati
Zares aktivni

Zakon! 2. branje je kolaž sedmih gledaliških besedil, s katerimi se člani Umetniške skupine preglej odzivajo na aktualno temo sprejemanja Družinskega zakonika. Prvič so to storili 12. marca letos v Cankarjevem domu. V maniri bralne uprizoritve se bodo tokrat predstavili v Cafe Open v četrtek, 20. maja ob 19.30:

Barbara Kartland alias Saška Rakef, Brezmadežno spočetje;

Maja Šorli, dramaturginja, wannabe dramatesa, avtorica teksta Sejalci;

Barbara Skubic, piska ali nekaj takega, Naravno da naravno (nekoliko pitijski naslov za relativno realistično pričanje o popolnoma banalni stvari);

Miha Marek, dramski in medicinski amater, nadaljuje svoje raziskovanje družbene reprezentacije moškega premoženja, ki ga je pričel leta 2006 z učnim komadom Feminizem. Naslov: Feminizem 2: vrnitev potlačenega.;

Peter Rezman je po letu 2005 ponovno, v laboratoriju Preglej, precej eksperimentiral z absurdom in tako z nesmislom osmislil svojo kratko dramsko for(m)o. V performansu bo udeležen s štirimi Pojavi;

Simona Hamer (se) še vedno išče. Išče tudi naslov svojega “prizorčka”. Vsem potencialnim najditeljem se zahvaljuje in sporoča, da ga lahko obdržijo ali donirajo v humanitarne namene;

Zalka Grabnar Kogoj, dramatičarka, vedno rada pokuka v Preglej in se čudi, kaj bi vse morala spregledati. Včasih se navduši nad ornitologijo, naslov njenega komada Naredimo kukavice normalne.

ter še:

Damjana Černe, igralka
Medea Novak, igralka
Janko Petrovec, igralec

17. maj, Ljubljana

Danes je mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji. Že šestič ga obeležujemo v spomin na današnji dan leta 1990, ko je Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost odstranila s seznama duševnih motenj.

Pri kampanji ‘Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.’ ob tej priložnosti opozarjamo, da je pri nas homofobija in diskriminacija istospolno usmerjenih še vedno pereč družbeni problem.
Po podatkih raziskave Vsakdanje življenje gejev in lezbijk (Mirovni inštitut, 2005), v okviru katere so 443 gejev in lezbijk iz vse Slovenije med drugim spraševali o nasilju in diskriminaciji, je 53% vprašanih odgovorilo, da je bilo zaradi svoje spolne usmerjenosti že žrtev nasilja. 91% vprašanih je doživelo psihično nasilje, 24% fizično in 6% spolno nasilje. Najpogosteje, v 61% primerov, so storilci nasilnih dejanj neznanci na ulici, v barih ali drugih javnih prostorih. Lezbijke so pogosteje kot geji izpostavljene skritemu nasilju doma, s strani staršev in sorodnikov. Podobna raziskava je bila v okviru projekta Povej naprej (Legebitra, 2008) na manjšem vzorcu (n=149) izvedena tudi leta 2008. V primerjavi s prejšnjimi raziskavami podatki kažejo na še večjo stopnjo izkušnje nasilja in diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Skoraj 68 % respondentov in respondentk je poročalo, da so bili že diskriminirani zaradi svoje spolne usmerjenosti. Homofobenga nasilja je največ na javnih mestih, v šolah, na delovnih mestih, v družini in s strani ponudnikov zdravstvenih storitev. Stopnja prijavljanja homofobičnga nasilja pristojnim organom pregona je v Sloveniji izredno nizka. Večina vprašanih – več kot 92% – diskriminacije oziroma homofobičnega nasilja ni prijavila niti policiji niti drugim podpornim sistemom.

Homofobijo in diskriminacijo istospolno usmerjenih sistemsko vzdržuje in reproducira tudi država, saj istospolnim parom, staršem in otrokom v istospolnih družinah v svoji zakonodaji ne zagotavlja enakih človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa ne enakega uživanja ekonomsko-socialnih pravic.

Pri kampanji Za vse družine opozarjamo, da želi v javni razpavi o Družinskem zakoniku del političnega in civilno-družbenega gibanja s sovražnim govorom, homofobnimi stališči, reprodukcijo predsodkov in stereotipov, predvsem pa z upravičevanjem diskriminacije na osnovi osebnih okoliščin, še danes istospolno usmerjene potisniti v položaj drugorazrednih državljank in državljanov. Predvsem pa je zaskrbljujoče, da še 20 let po zgodovinskem umiku homoseksualnosti s seznama duševnih motenj (Ameriško psihiatrično združenje, ki danes združuje 38.000 psihiatrov z vsega sveta, pa je to storilo leta 1973), nasprotniki človekovih pravic gejev, lezbijk, biseksualnih in trannsspolnih oseb ter pravic njihovih otrok, relativizirajo strokovne odločitve krovne svetovne zdravstvene organizacije in promovirajo zdravljenje homoseksualnosti. Med njimi so tudi zdravniki, ki na tak način kršijo temelje medicinske etike in deontologije.

Pri kampanji Za vse družine! smo prepričani, da mora biti osnova za družbo in državo prihodnosti enakost pred zakonom, kot je predisana v slovenski ustavi. Brez polovičnih rešitev, kompromisov, postopnega odpravljanja sistemske homofobije in diskriminacije oz. politike zavlačevanja in cepetanja na mestu.

Kampanja
Za vse družine!

14. maj, Ljubljana

15. maja praznujemo mednarodni dan družine, ki ga Generalna skupščina Združenih narodov leta 1993 razglasila za praznik vseh družin. Partnerji in podporniki kampanje »ZA VSE DRUŽINE! Za pravice vseh otrok! Za človekove pravice!« želimo opomniti na raznolikost ter nujnost enakopravnosti in spoštovanja vseh družin.

Poznamo več tipov družin, denimo jedrne oziroma nuklearne, enostarševske, razširjene, reorganizirane, istospolne, rejniške, posvojiteljske družine. S sociološkega vidika je družina dvogeneracijska skupnost otrok in staršev oziroma odraslih oseb, ki so z otrokom/otroci v skrbstvenem razmerju. Prav skrb in vzgoja otrok je ena od ključnih funkcij družine (ne glede na tip družine), poleg tega pa družine opravljajo tudi čustvene, ekonomske, socializacijske in podobne naloge. Sociološke analize kažejo, da v sodobnosti lahko govorimo o pluralizaciji družinskih oblik, kar družino ohranja kot temeljno družbeno institucijo, saj se je uspela prilagoditi različnim življenjskim stilom in spremembam časa. Vendar pa vse oblike družin še vedno niso pravno priznane in zaščitene, kar pomeni, da so v družinah, kjer odrasli nimajo priznanih vzajemnih pravic in dolžnosti v medsebojni skrbi in skrbi za otroka, najbolj ranljivi prav otroci.

Organizacija združenih narodov je že leta 1994 ob mednarodnem letu družine sprejela tako imenovano inkluzivno definicijo družine, minimalno skupno oznako, ki govori o družini kot o osebi ali skupini oseb, ki skrbi za otroka oziroma otroke. S tako opredelitvijo so zajeli bistvo te institucije, ki velja za vse kulture, pokazali so pripravljenost na sprejemanje različnosti družin in zavrnili moralno večvrednost katere koli oblike družine. Takšno opredelitev družine prevzema tudi predlog novega družinskega zakonika, kar bo prineslo tudi pravno zaščito vseh otrok in vseh družin, ne glede na njihovo obliko.

Prizadevamo si, da bi bile enakopravne in enakovredne vse družine, saj menimo, da si nobena družina ne zasluži ovir! Zato si želimo, da bi ob letošnjem svetovnem dnevu družine pomislili ne le na svojo družino, marveč tudi na druge družine, ki še niso pravno priznane in nimajo enakih možnosti, socialne varnosti in pravne zaščite, ki so nujen pogoj za brezskrbno družinsko življenje.

Kampanja »ZA VSE DRUŽINE! Za pravice vseh otrok! Za človekove pravice!«

Uvodna predstavitev in teze dr. Metke Mencin Čeplak:

Dragan Petrovec je doktor pravnih znanosti, znanstveni svetnik in izredni profesor na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL.