Za Vse Družine

Vir: Dnevnik, 31. 3. 2010

Dr. Manca Košir je novinarka, publicistka in izredna profesorica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V Cankarjevem domu je v sredo, 17. marca, pod okriljem ŠOU v Ljubljani potekala 2. okrogla miza o Družinskem zakoniku z naslovom Istospolno starševstvo v slovenski družbi. Kaj sploh je družina, s kakšnimi težavami se soočajo istospolni pari in kako odprti so za spremembe mladi, si lahko ogledate v posnetku okrogle mize.

Okrogla miza “Istospolno starševstvo v slovenski družbi” from nina hudej on Vimeo.

Na okrogli mizi so sodelovali:
· dr. Mojca Urek, sociologinja, docentka na Fakulteti za socialno delo UL,
· dr. Roman Kuhar, sociolog, docent na Filozofski fakulteti UL,
· mag. Neža Kogovšek, pravnica, strokovnjakinja za človekove pravice, Mirovni inštitut.

Je res celosten otrokov razvoj mogoč izključno v heteroseksualnem družinskem okolju? Bo otrok, ki bo odraščal ob dveh mamah ali očetih kakorkoli prikrajšan? Duševno poškodovan? Kako psihoanaliza pojasnjuje procese iskanja objekta človekove seksualnosti, definiranja spolne identitete, spolne usmerjenosti? Z enim vodilnih psihoanalitikov pri nas prim. Matjažem Lunačkom, vodjo Enote za psihoterapijo nevroz Centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, smo analizirali tudi protiargumente nekaterih teoretskih psihoanalitikov.

Pogovor je v okviru kampanje “Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.” vodil Mitja Blažič.

Pogovor s psihoanalitikom prim. Matjažem Lunačkom, dr. med. from nina hudej on Vimeo.

V noči z nedelje na ponedeljek, s 15. na 16. marec, je bila gostja Nočnega programa na 1. programu Radia Slovenija Ksenija, predstavnica Rozalije – foruma za lgbt starše in bodoče starše. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

Odvetnica Urša Chitrakar o priznanju ameriške odločbe o posvojitvi gejevskemu paru from nina hudej on Vimeo.

VABILO

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (Resor za socialo in zdravstvo) vabi na okroglo mizo z naslovom

ISTOSPOLNO STARŠEVSTVO V SLOVENSKI DRUŽBI

Izhajali bomo iz običajnega vsakdana istospolne družine, pri tem pa opozorili na dileme in težave, s katerimi se srečujejo istospolni starši. Krajši strokovni prispevki gostov okrogle mize bodo z različnih vidikov podali argumente za nadaljnjo debato. Širša javnost bo na ta način dobila možnost strokovnjakom z različnih področij zastaviti svoja vprašanja. Spodbuditi želimo kritično razpravo, hkrati pa vzbuditi zavest o pomenu aktivnega vključevanja v družbene procese, širiti sporočilo strpnosti, tolerance in dialoga.

Okrogla miza bo potekala v sredo, 17. marca 2010, ob 18. uri v dvorani E3-4 Cankarjevega doma v Ljubljani.

Sodelovali bodo:

* dr. Ljubica Marjanovič Umek (Oddelek za psihologijo FF UL)
* dr. Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo FF UL)
* dr. Mojca Urek (FSD UL)
* mag. Neža Kogovšek (Mirovni inštitut)

Dodatne informacije:

* www.sou-lj.si,
* Martin Vrtačnik, vodja projekta ( martin.vrtacnik@sou-lj.si).

Vir: Vest, 2.3.2010

Danes se v DZ začenja obravnava Družinskega zakonika. Predvidena je 7 urna razprava. Na svoj način se v javno diskusijo o DZ vključuje tudi SSD z javno izjavo.
Zakaj?
Zato, ker je bila javna razprava o predlogu novega Družinskega zakonika, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo oktobra 2009, večinoma burna in pogosto čustveno nabita. V njej so se bolj redko opirali na dognanja sociološke stroke. Še več rezultati nekaterih raziskav s tega področja so bili popačeni oziroma zlorabljeni.

Slovensko sociološko društvo oziroma njena Sekcija za spol in družbo se je prav zaradi zgoraj omenjenega decembra istega leta vključila v javno razpravo o novem Družinskem zakoniku z okroglo mizo v Cankarjevem domu. Na njej smo poudarili, da so novosti, ki jih zakonodajalec vnaša v nov Družinski zakonik na področju razumevanja družine, starševstva, partnerstev in zakonske zveze povsem v skladu z dognanji sociološke stroke. Ta je že dlje časa opozarjala na potrebo po spremembah obstoječega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sociološke raziskave s tega področja so dlje časa opozarjale na to, da obstoječi zakon ne upošteva oziroma izenačuje vseh družinskih oblik, v katerih živijo odrasli in otroci. Takšno redukcionistično razumevanje starševstva zgolj kot biološkega povzroča tudi pravno nereguliranost položaja socialnega starševstva, ki je vse bolj prisotno v družbi.

V Slovenskem sociološkem društvu s pričujočo izjavo ponovno poudarjamo, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja širšo (inkluzivno) definicijo družine, ki samo pravno regulira že dlje časa obstoječo prakso vsakdanjega življenja. Sociološka stroka tovrstno inkluzivno definicijo konsenzualno sprejema, saj je v njej osnovna premisa družine starševsko razmerje med otrokom in odraslo osebo, ki skrbi za otroka. Raziskave namreč kažejo, da ni pomembno, ali je starševsko razmerje z otrokom biološko ali socialno, pač pa je pomembno skrbstveno razmerje; da spol in število staršev ne igra ključne vloge pri zagotavljanju otrokove dobrobiti, pač pa je pomemben predvsem kvaliteten skrbstveni odnos; da otroci iz istospolnih družin niso ne v psihološkem ne vedenjskem ne v seksualnem ali kakršnem koli drugem pomembnem smislu drugačni od otrok, ki odraščajo ob heteroseksualnih starših; da so istospolno usmerjeni starši prav tako uspešni pri vzgoji otrok kot heteroseksualni ter, da bolj kot spol in spolna usmerjenost staršev na vzgojo vpliva vsebina oz. kakovost družinskih odnosov.

Slovensko sociološko društvo meni, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja novosti, ki so v skladu s strokovnimi dognanji sociološke stroke in si bo v javnem razpravljanju na to temo še naprej prizadevalo za ustrezen strokovni nivo in prevlado moči argumentov.

dr. Milica Antić Gaber, predsednica sekcije za spol in družbo pri SSD

Okrogla miza “Format pro & contra in novinarska odgovornost”

V slovenskih tiskanih in elektronskih medijih, posebej na televiziji, je v zadnjem času vse bolj priljubljen format “pro&contra”. Lahko v kratkem pričakujemo soočenje nacistov in Judov o vprašanjih holokavsta in človekovih pravic? Bi bila za tako soočenje najprimernejša gladiatorska kulisa zabavne Piramide? Zakaj je model »za in proti« tako priljubljen, zakaj ga urednice in uredniki izbirajo, je resnično primeren za obravnavo vseh tematik, nam resnično ponudi raznoliko paleto stališč in mnenj ali gre za banalizirajočo črno-belo karikaturo sveta, za vulgarno poenostavljanje, trivializacijo? Kako učinkovit je pri novinarskem udejanjanju resnicoljubnosti? Kaj pa odgovornosti? Profesionalnosti? In zakaj ga lahko primerjamo s fast foodom…

Untitled from nina hudej on Vimeo.

Odprto debato je v sklopu kampanje “Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.” vodil Mitja Blažič, ki se je pogovarjal z gostjami in gostom:
· dr. Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za medijska vprašanja,
· Ranka Ivelja, predsednica Častnega novinarskega razsodišča,
· Špela Šipek, urednica dnevnoinformativnih oddaj na POP TV in
· Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije.

Cafe Open, okrogla miza, 25.2.2010.

Razprava ob družinskem zakoniku pokazala na odkrito diskriminacijo in sovražni govor

V Liberalni akademiji podpiramo sprejetje novega družinskega zakonika, ki bo nadomestil starega in zastarelega, kot zakonsko nujno ustrezno dejanje. Nov zakonik prinaša in ponuja številne primerne in strokovno podprte rešitve, ki so usklajene s sodobnim razumevanjem družine, starševstva, partnerstev in
zakonske zveze na način, kot je to regulirano v sodobnih demokratičnih skupnostih.

Toda prva obravnava predloga družinskega zakonika v državnem zboru je ponovno postregla z dolgim seznamom predsodkov in fantazem ter sovražnosti in žaljivk na račun istospolno usmerjenih, saj se je razprava žal osredotočila na izjemno majhen segment predlaganih sprememb, ki so bile očitno izbrane v namen cenenega nabiranja političnih točk. V svoji argumentaciji so se nasprotniki in nasprotnice izenačevanja pravic istospolnih in raznospolnih partnerskih skupnosti (ne glede na raven deklarirane “strpnosti”) posluževali enostranskih interpretacij raziskovalnih rezultatov in statistik, med katerimi mnogi nimajo prav nobene zveze s področjem, ki naj bi ga reguliral družinski zakonik. Med “argumenti” so se znašle tudi očitne laži, kakršna je trditev poslanca Jelinčiča, češ da “Evropska konvencija o posvojitvah otrok ne dovoljuje posvojitve istospolnim partnerjem”. Konvencija Sveta Evrope o posvojitvi otrok namreč prav nasprotno nasprotno določa, da se države “lahko same odločijo, da posvojitve omogočijo homoseksualnim parom in heteroseksualnim parom, ki živijo trajnem razmerju”.

Kot v vsaki s predsodki obremenjeni reprezentaciji so nasprotniki enakega obravnavanja istospolno usmerjene tudi tokrat prikazovali kot homogeno patološko, otrokom vsaj potencialno nevarno skupino – kot nevrotične, zmedene, okužene (vsaj potencialno) z virusom HIV, nezmožne dolgotrajnih partnerskih razmerij, najbolj radikalni pa so istospolno usmerjenost celo povezali z nagnjenostjo h kriminalnim dejanjem spolnih zlorab. To zlonamerno, zavestno politično manipuliranje z demonizacijo istospolno usmerjenih in s sklicevanjem na dobrobiti otrok, je državni zbor ponovno zlorabilo za širjenje moralne panike in sovražnosti do diskriminirane družbene skupine in vseh, ki zagovarjajo enakost.

V Liberalni akademiji želimo poudariti, da morebiti res živimo, če karikiramo, v dveh pravnih državah, o katerih se v zadnjem času s tolikšno lahkoto govori. Natanko tisti, ki ju namreč vzpostavljajo in se nad tem
pritožujejo, generirajo prepričanje, da velja ena pravna država za “normalne” in heteroseksualne, in spet neka druga za vse, ki so skozi svojo istospolno pripadnost stigmatizirani kot bolni izmečki družbe, potrebni
urgentnega zdravljenja, ker za uspešne tehnike zdravljenja, kot nadvse cinično pripominja prejšnji predsednik državnega zbora France Cukjati, menda še niso slišali.

Prva obravnava je pokazala, da slovenska politična desnica ne le nasprotuje sprejetju novega družinskega zakonika in ob tem uporablja celo vrst propagandističnih nebuloz, nevrednih povprečno educiranega evropskega izobraženca, temveč se upira tudi z ustavo jamčenim načelom enakopravnosti in nediskriminatornosti, ki se nam zdijo samoumevne in zakonsko ščitene. Ustavno sodišče je z zadnjo odločbo enoglasno zahtevalo npr. enakopravnost istospolnih partnerjev tudi na področju premoženjskih pravic. Pri trenutni obravnavi družinskega zakonika torej sploh ne gre toliko za sprejemanje novega zakona, temveč za demonstracijo tega, kakšen demagoški prezir homogeno goji slovenska desnica do obstoječe ustavne in zakonske ureditve. Protizakonito vzpodbujanje sovražnega govora in jasno artikulirana diskriminacija nemudoma terjajo odziv varuhinje človekovih pravic in obsodbo mednarodnih organizacij za varovanje človekovih pravic in borbo proti diskriminaciji. Terjajo zavračajočo reakcijo vseh nas, posameznih strokovnih združenj, intelektualne srenje in širše javnosti. V Sloveniji se očitno odločamo ne le o družinskem zakoniku, ampak o dveh paradigmah razumevanja človekovih pravic, enakopravnosti in enakosti pred zakoni. Tista, ki nam jo ponuja slovenska politična desnica s svojo ideološko podstatjo, nam je s svojim neokusnim propagandizmom in pobalinsko nizkotnostjo lahko za svarilo, kakšna demokratična država v osrčju Evrope ne sme in ne more biti.

Naj si za konec sposodimo misel kolumnista Dnevnika, ki zavrača smiselnost razmisleka poslanca SLS, ko je ta navrgel, ali je kdo vprašal otroke, če si želijo imeti istospolno usmerjene starše. Kolumnist odgovarja: “Ali je kdo vprašal otroke, ali želijo imeti tega narodnega poslanca za svojega očeta?” Logika protipomisleka je legitimna in bi jo lahko razširili: ali je kdo kaj vprašal otroke omenjenih poslancev desnice, če želijo imeti za starše nekoga, ki tako vehementno in brez sramu zagovarja diskriminacijo, neenakost in neenakopravnost istospolno usmerjenih?

Za Liberalno akademijo
Dr. Darko Štrajn

Ljubljana, 3.3.2010