Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

Archive for March, 2010

Okrogla miza “Format pro & contra in novinarska odgovornost”

V slovenskih tiskanih in elektronskih medijih, posebej na televiziji, je v zadnjem času vse bolj priljubljen format “pro&contra”. Lahko v kratkem pričakujemo soočenje nacistov in Judov o vprašanjih holokavsta in človekovih pravic? Bi bila za tako soočenje najprimernejša gladiatorska kulisa zabavne Piramide? Zakaj je model »za in proti« tako priljubljen, zakaj ga urednice in uredniki izbirajo, je resnično primeren za obravnavo vseh tematik, nam resnično ponudi raznoliko paleto stališč in mnenj ali gre za banalizirajočo črno-belo karikaturo sveta, za vulgarno poenostavljanje, trivializacijo? Kako učinkovit je pri novinarskem udejanjanju resnicoljubnosti? Kaj pa odgovornosti? Profesionalnosti? In zakaj ga lahko primerjamo s fast foodom…

Untitled from nina hudej on Vimeo.

Odprto debato je v sklopu kampanje “Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.” vodil Mitja Blažič, ki se je pogovarjal z gostjami in gostom:
· dr. Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za medijska vprašanja,
· Ranka Ivelja, predsednica Častnega novinarskega razsodišča,
· Špela Šipek, urednica dnevnoinformativnih oddaj na POP TV in
· Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije.

Cafe Open, okrogla miza, 25.2.2010.

Nebojša Pop – Tasić o Družinskem zakoniku

Avtor/ica kampanja February - 27 - 2010

Dr. Metka Mencin Čeplak o Družinskem zakoniku

Avtor/ica kampanja February - 26 - 2010

Dr. Metka Mencin Čeplak, FDV UL

Upam, da bo predlog Družinskega zakonika sprejet. Prvič iz čisto pragmatičnih razlogov – zakon bo omogočil, da pravice iz družinskih razmerij uživajo vsi, ne glede na tip družine, v kateri živijo, torej ne glede na to, ali gre za družinsko skupnost raznospolnega ali istospolnega para z njunim biološkim ali posvojenim otrokom, razen tega pa bo razširil krog potencialnih posvojiteljev. Drugi razlog za mojo polno podporo taki zakonski ureditvi pa je političen – sprejem tega zakona bi pomenil uveljavitev načela enakosti na tem področju. Izjemna prednost predlagane ureditve je, da tudi na simbolni ravni ukinja razliko, ki jo uzakonja obstoječi zakon o registraciji istispolnih partnerskih skupnosti – predlagani zakon različne oblike družinskih skupnosti namreč obravnava kot enakovredne. Ne gre torej zgolj za izenačevanje pravic kar tako, gre tudi za enakovredno obravnavo raznospolnih in istospolnih življenjskih/partnerskih skupnosti. Upam, da bo parlament zbral dovolj državljanskega poguma in ravnal skladno z načelom enakosti ter podprl zakonski predlog. In upam, da se potem ne bo ponovno zlorabilo instituta referenduma – tisti, ki se poslužujejo referenduma z namenom, da bi ožili pravice ali ohranili diskriminacijo, ta institut namreč grobo zlorabljajo.

Vir: Biblarz T., Stacey, J., 2010. How Does the Gender of parents matter?, Journal of Marriage and Family, 72, str. 3-22.

Najnovejša meta-analiza Judit Stacey in Timothyja Biblarza, izdana februarja 2010, je nadgradnja njune znamenite meta-analize iz leta 2001, kjer sta na osnovi 21 študij, ki so ustrezale visokim metodološkim merilom, ugotavljala, da spolna usmerjenost nima ključnega vpliva na otrokovo dobrobit v družini, v kateri odrašča. V tokratni meta-analizi pa odgovarjata na popularne predstave, da otrok za zdrav razvoj potrebuje prisotnost očeta in matere. Zanimalo ju je, ali spol starša vpliva na vzgojo in odraščanje otrok. Pregledala sta 81 raziskav (33 raziskav se je ukvarjalo z družinami z dvema staršema (večinoma je šlo za primerjave med nuklearno hetero družino z lezbičnimi družinami), 48 študij pa se je ukvarjalo z enostarševskimi družinami). Želela sta preveriti ugotovitev raziskave Louise Silverstein in Carla Auerbacha iz leta 1999, ki je pokazala, da uspešno starševstvo ni odvisno od spola posameznika in da otroci ne potrebujejo nujno očeta in matere (starša dveh nasprotnih spolov), pač pa je lahko uspešna kakršnakoli kombinacija spolov staršev.

Ugotovila sta, da raziskave, ki jih nekateri navajajo v podporo trditvi, da otrok potrebuje očeta in mater, niso raziskovale vprašanja vpliva spola staršev na vzgojo, pač pa so primerjale dvostarševske družine z enostarševskimi družinami ali dvostarševske družine z reorganiziranimi družinami in podobno. Nobena od študij, ki jih nekateri uporabljajo, da bi dokazali, da otrok potrebuje očeta in mater, ne pa dveh očetov ali dveh mam, ni primerjala nuklearnih heteroseksualnih družin z istospolnimi družinami. Sama sta pogledala prav tovrstne raziskave; tiste, ki so primerjale načrtovane lezbične družine (torej družine, ki niso nastale kot oblika reorganizirane družine) s heteroseksualnimi družinami, poleg tega pa sta analizirala tudi raziskave, ki primerjajo enostarševske družine z očetom in enostarševske družine z materjo. Primerjave so pokazale minimalne razlike, ki se odražajo na osnovi forme družine.

Prvi sklop primerjav (hetero-homo družine) je pokazal približno to, kar sta ugotovila že v meta-analizi leta 2001; razlike med heteroseksualnimi in istospolnimi družinami so majhne. Lezbične družine so, na primer, na splošno bolj enakopravne, ko gre za delitev gospodinjskih in podobnih opravil. Vendar pa oblika ene ali druge družine bistveno ne vpliva na razvoj otroka. Raziskave, ki so primerjale enostarševske družine, pa ugotavljajo manjše razlike v tem, da so matere ponavadi boljše pri vzpostavljanju nadzora nad otrokom, več časa investirajo vanj in podobno.

Raziskovalca na osnovi meta-analize 81 raziskav zaključujeta, da je spol trivialni, neodločujoči faktor, ki vpliva na kakovost opravljanja starševske vloge. Na splošno, pravita raziskovalca, sta dva starša (ne glede na spol), ki dobro opravljata svojo vlogo, boljša kot en starš, vendar pa to ne pomeni, da tudi en starš otroku ne more zagotoviti tistega, kar potrebuje za odraščanje in razvoj. To pomeni, da ne spol niti število staršev ni odločujoč faktor, pač pa kakovost opravljanja starševske vloge. Biblarz in Stacey svojo analizo zaokrožata z ugotovitvijo, da se »idealno starševstvo lahko pojavlja v različnih oblikah in spolih«.

Polona Juh o Družinskem zakoniku

Avtor/ica kampanja February - 20 - 2010

Proti-argumenti

Avtor/ica kampanja February - 19 - 2010

Nasprotniki Družinskega zakonika v javni razpravi operirajo z različnimi pavšalnimi trditvami, ob tem pa se sklicujejo na rezultate znanstvenih raziskav. Razkrivamo nekaj zlorab podatkov iz raziskav:
- V homoseksualnih partnerskih vezah je za 100% več partnerskega nasilja?

- Homoseksualna partnerstva so kratkotrajna?

- Obstoječa zakonodaja istospolnim parom in istospolnim družinam zagotavlja vse potrebne pravice.

“Obstoječa zakonodaja istospolnim parom in istospolnim družinam zagotavlja vse potrebne pravice.”

V družinsko pravo sodijo pravna pravila, ki urejajo družinska razmerja, ta pa zajemajo vsa osebna in premoženjska razmerja med člani družine. V Sloveniji so trenutno urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ureja zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost (partnersko pravo), razmerja med starši in otroki in posvojitev (starševsko pravo), rejništvo ter skrbništvo. Ureditev po tem zakonu se nanaša zgolj na družine, v katerih sta starša različnih spolov. Partnerska razmerja med istospolnimi partnerji oz. partnericami (v nad. partnerji) so od leta 2006 posebej urejena z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).

Primerjava pravic in dolžnosti partnerjev v raznospolnih in istospolnih partnerstvih kaže številne neutemeljene razlike v pravnih položajih oseb, ki so v enakih življenskih položajih. Istospolne partnerske skupnosti, posebej pa razmerje med starši in njihovimi socialnimi otroki, so v vsakdanjem življenju zaradi pravne prezrtosti diskriminirana na vsakem koraku. Pravno priznane družinske vezi niso pomembne le za uveljavjanje pravic in dolžnosti med člani družine (npr. pravica do preživljanja, do varstva, vzgoje in skrbi), ampak se nanje vežejo številne pravice in dolžnosti na drugih področjih pravnega življenja (npr. pravica do dedovanja, pravica do odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega, pravica odkloniti pričanje v kazenskem postopku itd.). V nadaljevanju je pojasnjenih nekaj primerov diskriminatorne obravnave, ki pa še zdaleč niso edini.

Družinsko pravo – razmerja med člani družine.

Z vidika partnerskega prava registracija istospolne partnerske skupnosti vzpostavi zgolj pravico partnerjev do medsebojnega preživljanja in pravico do skupnega premoženja, ne daje pa nekaterih pravic, ki so jih deležni zakonci, ki sklenejo zakonsko zvezo. Med ureditvijo registriranih istospolnih partnerskih skupnosti in zakonske zveze obstajajo številne neutemljene razlike tako pri sklepanju skupnosti kot v času trajanja skupnosti. Tako morata istospolna partnerja prijaviti namen, da želita registrirati skupnost vsaj 30 dni pred nameravano registracijo, kar naj bi prispevalo k njunemu dodatnemu razmisleku o sklenitvi skupnsoti, medtem ko tega bodočima zakoncema ni treba. Postopek registracije istospolne skupnosti se opravi v času, ki ga določi načelnik upravne enote, zakonci pa izbirajo datum in uro obreda med prostimi termini sami. Registracija se opravi samo v za to določenih uradnih prostorih, medtem ko se sklenitev zakonske zveze na željo bodočih zakoncev lahko opravi tudi drugje. Pri registraciji morata biti partnerja osebno navzoča, medtem ko je pri sklepanju zakonske zveze eden od zakoncev lahko zastopan po pooblaščencu. Partnerja ob registraciji ne moreta izbrati skupnega priimka na preprost način z obvestilom ob registraciji, temveč jima je na voljo le splošni postopek za spremembo osebnega imena, ki je dražji, dolgotrajneši in njegov izid bolj negotov. Poleg tega ZRIPS ne predvideva istospolne zunajregistrirane partnerske skupnosti, ki bi imela primerljive pravne posledice kot jih ima zunajzakonska skupnost oseb različnega spola.

Z vidika starševskega prava pa istospolne družine niso pravno priznane in ne vzpostavljajo nobenih pravnih vezi med otrokom in socialnim staršem, zato med njima ne obstaja starševsko razmerje in na njem temelječe pravice in dolžnosti (kot npr. dolžnost starša do preživljanja, varstvo, skrb in vzgoja otroka). Ker tudi v matičnem registru v rubriki podatki o starših otroka, ni možnosti vpisati podatkov o prvem in drugem staršu, ampak zgolj podatke o materi in očetu, imajo otroci v istospolnih družinah vpisano zgolj ime enega, praviloma biološkega starša.

Dedno pravo – pravica do dedovanja.

Dedovanje pri nas ureja Zakon o dedovanju (ZD), ki med zakonske dediče v prvi vrsti prišteva zapustnikovega zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja ter zapustnikove otroke. Ker po ZD istospolni partnerji niso obravnavani kot zakonski dediči, je to posebej uredil 22. člen ZRIPS, za katerega pa je Ustavno sodišče RS novembra 2009 ugotovilo, da je v neskladju s z načelom enakega obravnavanja po 14. členu Ustave, saj dedovanje v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih ureja drugače kot v zakosnki zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti. Ustavno sodišče RS je zakonodajalcu naložilo, naj neskladje odpravi v roku šestih mesecev po objavi odločbe, do takrat pa za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po ZD.

Zaradi nepriznavanja pravne vezi med otrokom in socialnim staršem v istospolni družini, so otroci v celoti izločeni od zakonskega dedovanja po socialnem staršu, saj tovrstnega dedovanja ne predvideva niti ZD niti ZRIPS. Tovrstno pravno vez in možnost dedovanja otrok po obeh istospolnih starših lahko vzpostavi le pravica do posvojitve s strani socialnega starša.

Pravo socialne varnosti – solidarnost v primeru socialnih stisk.

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so skupaj z zaposlenim zavarovancem, ki plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje, zavarovani tudi njegovi družinski člani. Zaradi nepriznavanja istospolnih družin tako brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja in s tem z osnovnih zdravstvenih storitev ostajajo tudi registrirani istospolni partnerji (npr. v primeru brezposelnosti).

Pokojninsko in invalisko zavarovanje. V istospolnih družinah partnerji nimajo pravice do vdovske pokojnine po umrlem partnerju, otroci pa nimajo pravice do družinske pokojnine po socialnem staršu. Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) registriranih istospolnih partnerjev ne obravnava kot upravičence do vdovske pokojnine. Zaradi neobstoja posvojitve v istospolnih družinah enako velja za pravico otrok do družinske pokojnine.

Starševsko zavarovanje in družinski prejemki. Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) staršem na temelju zavarovanja za starševsko varstvo, za katerega vsi zaposleni v RS plačujejo prispevke od svojih plač, pripadejo štiri vrste starševskega dopusta (porodniški dopust, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka ter posvojiteljski dopust) in s tem povezana starševska nadomestila. Socialnemu staršu je z nepriznavanjem starševske vezi odvzeta pravica do koriščenja očetovskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka. Poleg tega ne more uveljavljati pravice staršev do krajšega delovnega časa. Istospolne družine so izključene od enake obravnave tudi glede družinskih prejemkov, zlasti to velja za otroški dodatek, za izračun katerega je pomembno število družinskih članov. Ker se socialni starš v istospolni družini ne šteje kot družinski član, se ta obravnava kot enostarševska družina, kar pomeni, da se družinski dohodek deli na dva in ne na tri družinske člane.

Kazensko pravo – neizpolnjevanje družinskih dolžnosti kot kaznivo dejanje.

Družinska razmerja ščiti tudi Kazenski zakonik (KZ-1), ki opustitev določenih družinskih dolžnosti opredeljuje celo kot kazniva dejanja. Tako se kaznuje, kdor hudo zanemarja družinske obveznosti in pusti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase. Kaznivo dejanje je tudi neplačevanje preživnine, saj se tisti, ki ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati, čeprav bi to zmogel, kaznuje z zaporom do enega leta. Ker istospolna družinska razmerja niso pravno priznana, šibkješi člani družine niso deležni zaščite kazenskega prava, hkrati pa država s tem, ko teh dejanj ne šteje za kazniva, prispeva k njihovi legitimizaciji.

Družinska razmerja so pomebna tudi za izvrševanje določenih pravic v kazenskem postopku. Tako Zakon o kazenskem postopku (ZKP) na številnih mestih opredeljuje pravice družinskih članov, zlasti zakonca in zunajzakonskega partnerja, otrok in nekateri drugih sorodnikov, med katerimi pa ni istospolnih partnerjev in socialnih staršev v istospolnih družinah. Tako npr. lahko v primeru oškodovančeve smrti njegov zakonec ali zunajzakonski partner ter otroci in nekateri drugi sorodniki podajo predlog, vložijo zasebno tožbo oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek, obdolženčev zakonec oziroma zunajzakosnki partner ter drugi obdolženčevi sorodniki so oproščeni dolžnosti pričevanja itd.

Vest – Civilizacijski kolaps, Mitja Blažič

Avtor/ica kampanja February - 12 - 2010


Vir: Vest, 12.2.2010

Kot zdaj vedo že vsi trgi in ulice v naši polnoletni državi, da o cerkvah in zunajparlamentarnih strankah niti ne govorimo, je v državnozborski proceduri predlog novega Družinskega zakonika. Vsi bolj ali manj vemo, kaj prinaša in kakšen urnebes je sprožil. Pa ne bi o tem, da večina najverjetneje ve predvsem to, da bo po sprejemu zakonika konec civilizacije, ker bodo homoseksualci – ta suha veja na zelenem drevesu naroda – množično trgali otroke iz edine možne naravne družinske celice sestavljene iz: očeta in matere in otroka – najraje sina – z dovoljenimi dodatki, kot so pes -ne bulmastif- , avto – raje dva -, in tašča – še ena je preveč. No, da ne bom krivičen, verjetno mnogi vedo tudi, da bo h civilizacijskemu kolapsu pripomoglo tudi priporočilo staršem, naj namesto klofute, kot vzgojne metode, uporabijo besedo za uveljavljanje starševske avtoritete. Tu pa se najverjetneje naše znanje o zakoniku izčrpa, no morda nam znese iztisniti še to, da bodo nekatere pristojnosti s centrov za socialno delo prenesene na sodišča.
In medtem, ko so nasprotniki take protičloveške, protislovenske zakonodaje, ki zanika temeljne postulate narave, tradicije in krščanstva enkrat že napolnili trg in kos ulice, in najverjetneje bodo vajo še nekajkrat ponovili, smo zdaj glave dvignili tudi tisti, ki vemo, da je nova družinska zakonodaja nov korak k pluralizaciji in demokratizaciji Slovenije. In vsi dobro vemo, kako so demokratizaciji krčevito upirajo utrjeni režimi. A nas zgodovina uči, da boja za človekove pravice, posebej če gre za pravice naših otrok, dolgoročno ni mogoče izgubiti.
A pustimo to. Mene bolj, kot ves kulturni boj, fascinirajo paradoksi, ki vznikajo v tej zgodbi. Ste opazili npr., da do Družinskega zakonika Slovenija sploh ni poznala glasnih, aktivnih, prodornih in udarnih državljanskih pobud za družino ali bolje, tudi če so bile, so bile take civilne iniciative povsem tihe in inertne. Torej? Smo prav geji, lezbijke, biseksualne in transspolne osebe vrnile družino, kot vrednoto, za katero je treba aktivno delati, na agendo naše pozornosti.
S tremi bistvenimi razlikami. Prvič. Da družine ne razumemo v ednini ampak, kot pluralno tvorbo, ki je tako trdoživa, da je do zdaj preživela vse družbene spremembe in to tako, da se je po nekem družbenem preživetvenem mehanizmu prilagajala, reorganizirala, prestrukturirala. In tako imamo danes vsaj: tradicionalne nuklearne, razširjene, enostarševske, posvojiteljske, rejniške, LAT, reorganizirane in istospolne družine. In vse družine, tudi enostarševske, posvojiteljske in istospolne, so enako lepe. Enako zaželene. In vse družine mora država ustrezno varovati. Drugič. Tudi če nekdo ne more ali po svoji intimni življenjski odločitvi noče ustvariti družine, je to njegova, njena svoboda in nihče je ali ga nima pravice stigmatizirati. In tretjič: družine krepimo z afirmativnim pristopom, s pozicije ljubezni, ne pa strahu, ogroženosti in sovraštva do drugih in drugačnih.
Še en paradoks. Ste opazili, da so zdaj vsi ljudje na ulicah in trgih strokovnjakinje in strokovnjaki za razvojno psihologijo in psihoanalizo? Vsi vedo, da sta za zdrav razvoj otroka potrebna moški in ženska in da tega v istospolnih družinah ne bo. Vsi vedo, da bodo v istospolnih družinah otroke predvsem spolno zlorabljali. Vsi vedo, da bodo istospolne družine tovarne novih gejev in lezbijk. Vsi vedo, da bodo taki otroci trpeli zaradi homofobne okolice. Vsi vedo, da bodo taki otroci trpeli, ker ne bodo poznali svojih bioloških korenin.
No, jaz nisem strokovnjak, sem pa funkcionalno pismen. In v strokovnih člankih piše, da so našteti strahovi predvsem in samo strahovi. Ne verjamete meni, ker sem moralno sporen, ker sem vpleten? Morda boste verjeli znanstvenicam in znanstvenikom, raziskavam, empirično preverljivim podatkom, znanosti. www.zavsedruzine.si Ne verjamete znanosti? Ja, potem je pa res bolje, da je te civilizacije konec.

Tiskovna konferenca

Avtor/ica kampanja February - 11 - 2010

V torek 9.2.  je kampanja »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice« na tiskovni konferenci v Cafe Open predstavila svojo spletno stran (www.zavsedruzine.si) in načrtovane aktivnosti v podporo Družinskemu zakoniku. Kot je poudaril Mitja Blažič gre za »pozitivno kampanjo, ki hoče s preverjenimi informacijami, znanstvenimi raziskavami, pogovori s strokovnjakinjami in strokovnjaki, z argumentirano razpravo in ostalimi sredstvi demokratične pravne države, posebej pa z osebnim izkustvom istospolnih družin, odpraviti institucionalizirano diskriminacijo otrok v istospolnih družinah in istospolnih partnerstev.«

Uvod (Mitja Blažič)

Nataša Sukič je izrazila upanje, da bo sprejetje Družinskega zakonika pomenilo konec več kot petnajstletnih prizadevanj za pravno ureditev istospolnih partnerstev in družin. Prva tovrstna pobuda je namreč nastala že leta 1993. Med drugim je poudarila,  da gre za kampanjo aktivnih državljank in državljanov, ki so jim pravice vseh otrok primarno vodilo. »Kampanja temelji na sodobnih brezplačnih medijih in prostovoljstvu, predvsem pa močnemu prepričanju, da boja za pravice vseh otrok, za človekove pravice, dolgoročno ni mogoče izgubiti.«

O kampanji (Nataša Sukič)

Na tiskovni konferenci je sodelovala tudi Maja kot predstavnica istospolnih družin. Na osnovi osebnih izkušenj je predstavila povsem konkretne težave, s katerimi sta se s partnerko Jernejo srečali po rojstvu sina. Ključni problem je seveda v tem, da socialna mama nima nobenih pravic in obveznosti do tega otroka. V praksi to pomeni, da je imela težavo z vstopom v porodnišnico, da za sina ni mogla urediti potnega lista, na centru za socialno delo so jih enkrat obravnavali kot enostarševsko družino, drugič kot dvostarševsko družino in podobno.

O težavah istospolnih družin (Maja)

Roman Kuhar je na tiskovni konferenci predstavil dve tematski številki revije Narobe o istospolnih družinah ter razsodbo Novinarskega častnega razsodišča v primeru proti tedniku Družina, o čemer več lahko preberete tukaj.

Kampanjo »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice« sestavlja sedem nevladnih organizacij in družbenocivilnih pobud (Amnesty International Slovenije, DIH, Legebitra, Društvo Parada ponosa, Mirovni inštitut, Rozalija, Škuc LL in Zavod za kulturo raznolikosti Open) ter trije politični podmladki (Mladi Forum SD, Mladi liberalni demokrati, Zares Aktivni), medtem ko se je kampanji na Facebooku pridružilo že več kot 6000 članov in članic.

Razprava – vprašanja novinark in novinarjev

Vir: Narobe, 09.02.2010

Maja in Jerneja sta se s svojim sinom Venom kot prva slovenska istospolna družina izpostavili v medijih. Na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili kampanjo Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice in 12. številko revije Narobe, posvečeno istospolnim družinam, je Maja pojasnila, zakaj je sprejem družinskega zakonika nujen.

Vir: video.Dnevnik.si, 09.02.2010
Avtor: Blaž Petkovič

Untitled Document