“Obstoječa zakonodaja istospolnim parom in istospolnim družinam zagotavlja vse potrebne pravice.”
V družinsko pravo sodijo pravna pravila, ki urejajo družinska razmerja, ta pa zajemajo vsa osebna in premoženjska razmerja med člani družine. V Sloveniji so trenutno urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ureja zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost (partnersko pravo), razmerja med starši in otroki in posvojitev (starševsko pravo), rejništvo ter skrbništvo. Ureditev po tem zakonu se nanaša zgolj na družine, v katerih sta starša različnih spolov. Partnerska razmerja med istospolnimi partnerji oz. partnericami (v nad. partnerji) so od leta 2006 posebej urejena z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).
Primerjava pravic in dolžnosti partnerjev v raznospolnih in istospolnih partnerstvih kaže številne neutemeljene razlike v pravnih položajih oseb, ki so v enakih življenskih položajih. Istospolne partnerske skupnosti, posebej pa razmerje med starši in njihovimi socialnimi otroki, so v vsakdanjem življenju zaradi pravne prezrtosti diskriminirana na vsakem koraku. Pravno priznane družinske vezi niso pomembne le za uveljavjanje pravic in dolžnosti med člani družine (npr. pravica do preživljanja, do varstva, vzgoje in skrbi), ampak se nanje vežejo številne pravice in dolžnosti na drugih področjih pravnega življenja (npr. pravica do dedovanja, pravica do odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega, pravica odkloniti pričanje v kazenskem postopku itd.). V nadaljevanju je pojasnjenih nekaj primerov diskriminatorne obravnave, ki pa še zdaleč niso edini.
Družinsko pravo – razmerja med člani družine.
Z vidika partnerskega prava registracija istospolne partnerske skupnosti vzpostavi zgolj pravico partnerjev do medsebojnega preživljanja in pravico do skupnega premoženja, ne daje pa nekaterih pravic, ki so jih deležni zakonci, ki sklenejo zakonsko zvezo. Med ureditvijo registriranih istospolnih partnerskih skupnosti in zakonske zveze obstajajo številne neutemljene razlike tako pri sklepanju skupnosti kot v času trajanja skupnosti. Tako morata istospolna partnerja prijaviti namen, da želita registrirati skupnost vsaj 30 dni pred nameravano registracijo, kar naj bi prispevalo k njunemu dodatnemu razmisleku o sklenitvi skupnsoti, medtem ko tega bodočima zakoncema ni treba. Postopek registracije istospolne skupnosti se opravi v času, ki ga določi načelnik upravne enote, zakonci pa izbirajo datum in uro obreda med prostimi termini sami. Registracija se opravi samo v za to določenih uradnih prostorih, medtem ko se sklenitev zakonske zveze na željo bodočih zakoncev lahko opravi tudi drugje. Pri registraciji morata biti partnerja osebno navzoča, medtem ko je pri sklepanju zakonske zveze eden od zakoncev lahko zastopan po pooblaščencu. Partnerja ob registraciji ne moreta izbrati skupnega priimka na preprost način z obvestilom ob registraciji, temveč jima je na voljo le splošni postopek za spremembo osebnega imena, ki je dražji, dolgotrajneši in njegov izid bolj negotov. Poleg tega ZRIPS ne predvideva istospolne zunajregistrirane partnerske skupnosti, ki bi imela primerljive pravne posledice kot jih ima zunajzakonska skupnost oseb različnega spola.
Z vidika starševskega prava pa istospolne družine niso pravno priznane in ne vzpostavljajo nobenih pravnih vezi med otrokom in socialnim staršem, zato med njima ne obstaja starševsko razmerje in na njem temelječe pravice in dolžnosti (kot npr. dolžnost starša do preživljanja, varstvo, skrb in vzgoja otroka). Ker tudi v matičnem registru v rubriki podatki o starših otroka, ni možnosti vpisati podatkov o prvem in drugem staršu, ampak zgolj podatke o materi in očetu, imajo otroci v istospolnih družinah vpisano zgolj ime enega, praviloma biološkega starša.
Dedno pravo – pravica do dedovanja.
Dedovanje pri nas ureja Zakon o dedovanju (ZD), ki med zakonske dediče v prvi vrsti prišteva zapustnikovega zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja ter zapustnikove otroke. Ker po ZD istospolni partnerji niso obravnavani kot zakonski dediči, je to posebej uredil 22. člen ZRIPS, za katerega pa je Ustavno sodišče RS novembra 2009 ugotovilo, da je v neskladju s z načelom enakega obravnavanja po 14. členu Ustave, saj dedovanje v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih ureja drugače kot v zakosnki zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti. Ustavno sodišče RS je zakonodajalcu naložilo, naj neskladje odpravi v roku šestih mesecev po objavi odločbe, do takrat pa za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po ZD.
Zaradi nepriznavanja pravne vezi med otrokom in socialnim staršem v istospolni družini, so otroci v celoti izločeni od zakonskega dedovanja po socialnem staršu, saj tovrstnega dedovanja ne predvideva niti ZD niti ZRIPS. Tovrstno pravno vez in možnost dedovanja otrok po obeh istospolnih starših lahko vzpostavi le pravica do posvojitve s strani socialnega starša.
Pravo socialne varnosti – solidarnost v primeru socialnih stisk.
Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so skupaj z zaposlenim zavarovancem, ki plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje, zavarovani tudi njegovi družinski člani. Zaradi nepriznavanja istospolnih družin tako brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja in s tem z osnovnih zdravstvenih storitev ostajajo tudi registrirani istospolni partnerji (npr. v primeru brezposelnosti).
Pokojninsko in invalisko zavarovanje. V istospolnih družinah partnerji nimajo pravice do vdovske pokojnine po umrlem partnerju, otroci pa nimajo pravice do družinske pokojnine po socialnem staršu. Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) registriranih istospolnih partnerjev ne obravnava kot upravičence do vdovske pokojnine. Zaradi neobstoja posvojitve v istospolnih družinah enako velja za pravico otrok do družinske pokojnine.
Starševsko zavarovanje in družinski prejemki. Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) staršem na temelju zavarovanja za starševsko varstvo, za katerega vsi zaposleni v RS plačujejo prispevke od svojih plač, pripadejo štiri vrste starševskega dopusta (porodniški dopust, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka ter posvojiteljski dopust) in s tem povezana starševska nadomestila. Socialnemu staršu je z nepriznavanjem starševske vezi odvzeta pravica do koriščenja očetovskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka. Poleg tega ne more uveljavljati pravice staršev do krajšega delovnega časa. Istospolne družine so izključene od enake obravnave tudi glede družinskih prejemkov, zlasti to velja za otroški dodatek, za izračun katerega je pomembno število družinskih članov. Ker se socialni starš v istospolni družini ne šteje kot družinski član, se ta obravnava kot enostarševska družina, kar pomeni, da se družinski dohodek deli na dva in ne na tri družinske člane.
Kazensko pravo – neizpolnjevanje družinskih dolžnosti kot kaznivo dejanje.
Družinska razmerja ščiti tudi Kazenski zakonik (KZ-1), ki opustitev določenih družinskih dolžnosti opredeljuje celo kot kazniva dejanja. Tako se kaznuje, kdor hudo zanemarja družinske obveznosti in pusti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase. Kaznivo dejanje je tudi neplačevanje preživnine, saj se tisti, ki ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati, čeprav bi to zmogel, kaznuje z zaporom do enega leta. Ker istospolna družinska razmerja niso pravno priznana, šibkješi člani družine niso deležni zaščite kazenskega prava, hkrati pa država s tem, ko teh dejanj ne šteje za kazniva, prispeva k njihovi legitimizaciji.
Družinska razmerja so pomebna tudi za izvrševanje določenih pravic v kazenskem postopku. Tako Zakon o kazenskem postopku (ZKP) na številnih mestih opredeljuje pravice družinskih članov, zlasti zakonca in zunajzakonskega partnerja, otrok in nekateri drugih sorodnikov, med katerimi pa ni istospolnih partnerjev in socialnih staršev v istospolnih družinah. Tako npr. lahko v primeru oškodovančeve smrti njegov zakonec ali zunajzakonski partner ter otroci in nekateri drugi sorodniki podajo predlog, vložijo zasebno tožbo oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek, obdolženčev zakonec oziroma zunajzakosnki partner ter drugi obdolženčevi sorodniki so oproščeni dolžnosti pričevanja itd.
