Barbara Rajgelj je v svoji razpravi opozorila, da vse zadnje odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice kažejo, da istospolno usmerjenim posameznikom ni dovoljeno odrekati katerihkoli pravic zgolj zaradi njihove spolne usmerjenosti. Pravna izenačitev istospolnih in raznospolnih parov v pravicah in dolžnostih tako, po njenem mnenju, ni več vprašanje. Odprto vprašanje ostaja zgolj samo še to, ali naj se zveza dveh moških oz. žensk in zveza moškega in ženske imenuje različno. »To pa ni več pravno, pač pa politično vprašanje,« je dodala in poudarila, da po njenem mnenju za različno poimenovanje ne obstajajo nobeni razlogi. Metka Mencin Čeplak je ob tem opozorila, da je simbolno razlikovanje zelo nevarno in ima zagotovo svoje psihološke posledice. Med drugim se je odzvala na pričakovanja nasprotnikov zakonika, da je potrebno pri sprejemanju zakonov upoštevati naravo in naravna razmerja, ne pa družbenih. Poudarila je, da pravo ureja prav družbena, ne naravnih razmerij in da bi brez družbene korekcije narave živeli v človeški skupnosti, kjer bi bilo edino pravilo – pravilo močnejšega. Dodala je, da v tem primeru ne bi potrebovali ne zdravstvenih domov, ne šol in nenazadnje niti parlamenta, saj bi vse urejala narava sama. Dodala je še, da se demokracija meri po položaju najšibkejšega v družbi, ne pa po moči tistih, ki so že tako ali tako močni.

Neža Kogovšek se je odzvala na trditve nasprotnikov, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Schalk in Kopf vs. Avstrija govori v prid njihovim tezam, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko. Opozorila je, da je ta odločba zgodovinska in pomembna za glbt-skupnost zaradi tega, ker je to sodišče prvič zapisalo, da istospolni pari uživajo pravico do družinskega življenja. Ko je namreč nazadnje, leta 2001, odločalo o tem vprašanju, je sodišče zapisalo, da imajo istospolno usmerjeni posamezniki le pravico do zasebnega, ne pa tudi družinskega življenja. Neža Kogovšek je tako opozorila, da se na tem področju dogajajo pomembne spremembe in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi pravica do zakonske zveze eksplicitno definirana kot tudi pravica dveh oseb istega spola. Poudarila je, da 9. člen Listine EU o temeljnih pravicah državam prepušča, kako bodo urejale družinsko pravo. To pomeni, da jim sicer ne zapoveduje, da morajo sprejeti zakon o homoporokah, vendar jim tega tudi ne prepoveduje – in to je tisti del zgodbe, na katerega nasprotniki predloga Družinskega zakonika ves čas pozabljajo.

Nekatere poslanke in poslanci koalicijskih strank so opozorili, da jim nasprotniki Družinskega zakonika pošiljajo ogromno tako rekoč identične elektronske pošte, zaradi katere je nekaterim prenehal delovati poštni odjemalnik. Hkrati so poudarili, da jih dolge in pogosto dolgovezne razprave nasprotnikov Družinskega zakonika niso prepričale in ne bodo podprli amandmajev, ki novi predlog definicije zakonske zveze spreminjajo v definicijo, ki je veljala pred štiridesetimi leti.

Članice in člani Odbora na koncu o tretjem členu Družinskega zakonika niso glasovali. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevanja na eni od jesenskih zasedanj.«

VIR: http://www.narobe.si/myblog/nadaljevanje-druge-obravnave-druzinskega-zakonika-o-zakonski-zvezi

Foto: Simon Plestenjak/siol.net, STA

VIR: http://www.narobe.si/myblog/argentina-sprejela-zakon-o-homoporokah-in-posvojitvah

Foto: AP Photo/Natacha Pisarenko

»To je bila že druga sodba omenjenega sodišča, ki poudarja, da tako raznospolna kot istospolna partnerstva predstavljajo ‘družinsko življenje’.« poroča www.narobe.si, saj je sodišče prvič podalo tako razsodbo že sredi junija v primeru Schalk in Kopf proti Avstriji.
Podrobnosti te razsdobne so na voljo tu.

VIR: http://www.narobe.si/myblog/istospolna-partnerstva-spadajo-v-druzinsko-zivljenje

Spot lahko poslušate tudi tukaj.

Spletna stran vsebuje nekaj informacij o družinskem zakoniku in povzetke okroglih miz, ki  jih je ŠOU na to temo pripravila  marca.

Vsebine so dostopne na naslovu: http://www.druzinski-zakonik.si/

Počasi se ustvarja sodna praksa, ki je zelo ugodna za istospolne starše ali tiste, ki si to želijo postati. Pomemben korak k temu bo tudi sprejetje novega Družinskega zakonika, katerega sprejetje je s še enim priznanjem tuje sodne odločbe še toliko bolj gotovo.

Tako kot v primeru prvega gejevskega para, tudi v tem primeru Vrhovno državno tožilstvo lahko v tridesetih dneh vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Če se bo to zgodilo, upajmo, da bo Vrhovno sodišče odločilo enako kot v primeru prvega para – da taka odločitev ni v nasprotju s slovenskih pravnim redom.

Celoten sklep.

Vir: Narobe, 25.5.2010.

V mednarodnem kontekstu obstajajo že številne raziskave o istospolnih družinah, katerih pomen je že v tem, da razbijajo molk o obstoju in bivanju neheteronormativnih družinskih oblik, pa tudi v tem, da razkrivajo téme, ovire in potrebe družin, ki so posledica pomanjkljivih in neustreznih uredb in določil družinskih in drugih politik. Ta vprašanja so pomembna za oblikovanje družinskih politik in tudi za socialno delo, saj je istospolnih družin (tudi pri nas) vse več in bo treba odgovoriti tudi na potrebe in življenjske situacije, s katerimi se zaradi svoje nenormativnosti srečujejo otroci in starši v istospolnih družinah. Nekatere od teh ovir identificira tudi pričujoča študija in predstavi prvo raziskavo o istospolnih družinah pri nas, ki zajema intervjuje z desetimi starši iz istospolnih družin. Življenje v družinah oriše skozi teme, ki so se v pogovorih z istospolnimi starši pokazale kot pomembne – enakost, iskrenost, ljubezen, (ne)anonimnost, identiteta, nevidnost, starševske spretnosti, skupnost, vključenost, »normalnost«, razkritje.

Celotno raziskavo lahko preberete tukaj.