Za Vse Družine

Narobe blog poroča: »Razprava o tretjem členu Družinskega zakonika je bila ponovitev že stokrat slišanih stališč in interpretacij. Nasprotniki so kakopak predlagali, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko in da je cilj te zveze reprodukcija. Opozorili so, da v nasprotnem primeru zakonsko zvezo odpiramo tudi za možnost poliamornih skupnosti. Eden od razpravljalcev je tako povsem resno opozoril, da bodo – kot se je to baje že zgodilo v nekaterih državah – po ljudeh začele dedovati njihove živali, s katerimi se bodo tudi poročali in tako naprej. Roman Kuhar se je na to izvajanje odzval z besedami, da ima doma že napisano oporoko, po kateri bo njegova psička Ajša po njegovi smrti dedovala njegov avto. »Oprostite, ampak na traparije, ki so bile tu izrečene, se preprosto ni mogoče drugače odzvati,« je še dejal. V razpravi je nato poudaril, da je zakonska zveza skozi zgodovino opravljala različne funkcije – od ekonomske do čustvene in reproduktivne – in da te vse te funkcije opravlja tudi zveza med osebama istega spola. Zaradi tega po njegovem mnenju ni razlogov, razen ideoloških, da zakonske zveze ne bi definirali kot zveze med dvema osebama ne glede na spol.

Barbara Rajgelj je v svoji razpravi opozorila, da vse zadnje odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice kažejo, da istospolno usmerjenim posameznikom ni dovoljeno odrekati katerihkoli pravic zgolj zaradi njihove spolne usmerjenosti. Pravna izenačitev istospolnih in raznospolnih parov v pravicah in dolžnostih tako, po njenem mnenju, ni več vprašanje. Odprto vprašanje ostaja zgolj samo še to, ali naj se zveza dveh moških oz. žensk in zveza moškega in ženske imenuje različno. »To pa ni več pravno, pač pa politično vprašanje,« je dodala in poudarila, da po njenem mnenju za različno poimenovanje ne obstajajo nobeni razlogi. Metka Mencin Čeplak je ob tem opozorila, da je simbolno razlikovanje zelo nevarno in ima zagotovo svoje psihološke posledice. Med drugim se je odzvala na pričakovanja nasprotnikov zakonika, da je potrebno pri sprejemanju zakonov upoštevati naravo in naravna razmerja, ne pa družbenih. Poudarila je, da pravo ureja prav družbena, ne naravnih razmerij in da bi brez družbene korekcije narave živeli v človeški skupnosti, kjer bi bilo edino pravilo – pravilo močnejšega. Dodala je, da v tem primeru ne bi potrebovali ne zdravstvenih domov, ne šol in nenazadnje niti parlamenta, saj bi vse urejala narava sama. Dodala je še, da se demokracija meri po položaju najšibkejšega v družbi, ne pa po moči tistih, ki so že tako ali tako močni.

Neža Kogovšek se je odzvala na trditve nasprotnikov, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Schalk in Kopf vs. Avstrija govori v prid njihovim tezam, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko. Opozorila je, da je ta odločba zgodovinska in pomembna za glbt-skupnost zaradi tega, ker je to sodišče prvič zapisalo, da istospolni pari uživajo pravico do družinskega življenja. Ko je namreč nazadnje, leta 2001, odločalo o tem vprašanju, je sodišče zapisalo, da imajo istospolno usmerjeni posamezniki le pravico do zasebnega, ne pa tudi družinskega življenja. Neža Kogovšek je tako opozorila, da se na tem področju dogajajo pomembne spremembe in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi pravica do zakonske zveze eksplicitno definirana kot tudi pravica dveh oseb istega spola. Poudarila je, da 9. člen Listine EU o temeljnih pravicah državam prepušča, kako bodo urejale družinsko pravo. To pomeni, da jim sicer ne zapoveduje, da morajo sprejeti zakon o homoporokah, vendar jim tega tudi ne prepoveduje – in to je tisti del zgodbe, na katerega nasprotniki predloga Družinskega zakonika ves čas pozabljajo.

Nekatere poslanke in poslanci koalicijskih strank so opozorili, da jim nasprotniki Družinskega zakonika pošiljajo ogromno tako rekoč identične elektronske pošte, zaradi katere je nekaterim prenehal delovati poštni odjemalnik. Hkrati so poudarili, da jih dolge in pogosto dolgovezne razprave nasprotnikov Družinskega zakonika niso prepričale in ne bodo podprli amandmajev, ki novi predlog definicije zakonske zveze spreminjajo v definicijo, ki je veljala pred štiridesetimi leti.

Članice in člani Odbora na koncu o tretjem členu Družinskega zakonika niso glasovali. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevanja na eni od jesenskih zasedanj.«

VIR: http://www.narobe.si/myblog/nadaljevanje-druge-obravnave-druzinskega-zakonika-o-zakonski-zvezi

Foto: Simon Plestenjak/siol.net, STA

www.narobe.si nas je sredi julija razveselil z izjemno novico: »Po razpravi, ki je v marsičem spominjala na domačo razpravo okrog predloga novega Družinskega zakonika, je Argentina postala še ena država, ki priznava homoseksualne poroke in pravice istospolnih parov do posvojitve otrok. Tako je s svojim glasom za zakon dokončno potrdil senat, ki je zasedal 14 ur. Za zakon je glasovalo 33 poslancev, 27 jih je bilo proti, trije so se vzdržali. Zakonu so nasprotovale predvsem Rimskokatoliška cerkev in druge verske skupine.
Maria Rachid, predsednica argentinskega glbt-združenja, je ob sprejetju zakona dejala, da je Argentina postala še bolj pravična država za vse družine, ki živijo v njej.
Pred sprejetjem zakona na nacionalni ravni, so homoseksualne poroke dovoljevali v Bueno Airesu. Homoseksualne poroke so sicer v južni Ameriki priznane tudi v Urugvaju in nekaterih delih Brazilije. Podobna ureditev velja tudi v nekaterih predelih Mehike.«

VIR: http://www.narobe.si/myblog/argentina-sprejela-zakon-o-homoporokah-in-posvojitvah

Foto: AP Photo/Natacha Pisarenko

Pri kampanji Za vse družine! pričakujemo sprejem Družinskega zakonika v prvem branju, saj gre uresničitev temeljnih civilizacijskih vrednot, ki smo se jim zavezali tudi v slovenski Ustavi. Ta v 14. členu pravi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«

Sprejem Družinskega zakonika je korak naprej pri pluralizaciji in demokratizaciji Slovenije. Nov Družinski zakonik omogoča kvalitativni dvig demokratičnih standardov pri nas, ker prekinja dolgoletno tradicijo sistemske diskriminacije otrok v istospolnih družinah in istospolnih parov. Ko bo Družinski zakonik sprejet, bo država končno omogočila celostno zaščito in varstvo vseh otrok, ne glede na tip družine, v kateri odraščajo. Vsi starši, ne glede na njihovo spolno usmerjnost in ne glede na to ali so biološki ali socialni, bodo končno za varstvo in skrb svojih otrok imeli zakonske pravice in dolžnosti. Poleg tega bodo istospolni pari lahko sklenili zakonsko zvezo in živeli v zunajzakonski skupnosti in bodo deležni vseh socialnih in ostalih temeljnih človekovih pravic, ki jim pripadajo, kot življenjski skupnosti, in ki jim jih sedanji Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti odreka.

Nov Družinski zakonik sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je soglasno odločilo, da je 22. člen ZRIPS, ki ureja dedovanje, v neskladju z ustavo. Skupaj z uveljavljanjem enakosti pred zakonom pa Družinski zakonik zakonodajo smiselno prilagaja dejanskemu stanju na področju družinskih razmerij.

Nov Družinski zakonik bo tako na zakonodajni kot tudi na ravni družbenih in medosebnih odnosov zagotovil in pospešil procese odpravljanja diskriminacije in izključevanja. Samo v solidarni družbi, v družbi spoštovanja sebe, drugih in temeljnih človekovih pravic, lahko posameznice in posamezniki razvijemo in uresničimo svoje potenciale ter s tem prispevajo k splošnemu družbenemu razvoju.

Pri kampanji »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.« pozorno spremljamo in analiziramo prvo obravnavo Družinskega zakonika. Kampanja že mesece, gradi na podpori Družinskemu zakoniku na osnovi dejstev, informacij, znanstvenega diskurza, stroke in demokratične, spoštljive razprave. Zavestno smo se odločili, da danes ne pridemo ne pred, ne v parlament, ker nočemo biti del spektakla, ki so ga pripravili nasprotniki Družinskega zakonika. Po našem prepričanju gre za razpravo o izjemno resni in občutljivi tematiki, ne pa za navijaški dogodek. Poslanke in poslanci namreč odločajo o naših življenjih. Odločajo o življenjih naših otrok. Nas je pa veliko volilk in volilcev, ki razpravo spremljamo z distance, v miru in v razmisleku pripravljamo nove izraze podpore podpore Družinskega zakonika. Naša pričakovanja so visoka, prepričani smo namreč, da je po več kot 17 letih boja za enakost pred zakonom čas, da Slovenija naredi odločilen korak v smeri civilizacijskih vrednot, ki smo jim prisegli.

Kampanja Za vse družine!

Partnerji kampanje:
Nevladne organizacije in civilno-družbene iniciative:
Amnesty International Slovenije
DIH – Društvo za integracijo homoseksualnosti
Društvo informacijski center LEGEBITRA
Društvo Parada ponosa
Mirovni inštitut
Rozalija
Škuc LL
Zavod za kulturo raznolikosti Open
Podmladki političnih strank:
Mladi forum socialnih demokratov
Mladi liberalni demokrati
Zares aktivni

Nasprotniki Družinskega zakonika v javni razpravi operirajo z različnimi pavšalnimi trditvami, ob tem pa se sklicujejo na rezultate znanstvenih raziskav. Razkrivamo nekaj zlorab podatkov iz raziskav:
- V homoseksualnih partnerskih vezah je za 100% več partnerskega nasilja?

- Homoseksualna partnerstva so kratkotrajna?

- Obstoječa zakonodaja istospolnim parom in istospolnim družinam zagotavlja vse potrebne pravice.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik je v intervjuju za revijo Narobe na vprašanje novinarja:

“Politika ima polna usta človekovih pravic, ko pa je treba sprejeti Družinski zakonik, v katerem bi bilo jasno in glasno zapisano, da imajo tudi istospolno usmerjeni pravico do poroke in do vseh posledic, ki iz tega sledijo, potem pa zmanjka človekovih pravic, ste dejali na okrogli mizi ob lanskem mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, ki jo je organizirala Legebitra v okviru projekta Proti homofobiji! Si?. Bo tokrat drugače? Bomo dobili Družinski zakonik, ki bo ščitil vse otroke?” odgovorila:

“To je moja želja. Nimam sicer preroških sposobnosti, ampak dejstvo je, če tokrat ne bo uspelo, bo gotovo ob naslednji priložnosti. Dopuščam možnost, da zakonik ne bo v celoti sprejet, kot je bil predlagan, vendar sem prepričana, da gre za proces, ki se bo v nekaj letih končal tako, da človekove pravice otrok in istospolno usmerjenih ne bodo več kršene.”
Kliknite sem za intervju v celoti.

PREDLOG DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Povezava do celotnega besedila – MDDSZ

ali

Povezava do celotnega besedila – DZ RS

(kratek povzetek)

1. RAZLOGI ZA SPREJEM DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Družinska razmerja so doslej urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil trikrat noveliran; vendar praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije kažejo, da so v zakonu še prisotne  pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa da so še odprte možnosti za boljšo ureditve družinsko pravnega področja.

Z družinskim zakonikom celovito urejamo celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepimo vpliv države na odnose znotraj družine. Ta pomoč države se kaže predvsem v tem, da bo več možnosti za intervencijo v te odnose, kadar bo to potrebno zaradi varstva koristi otrok. Prav tako uvajamo sistem obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem sporov med starši kar zadeva razmerja do skupnih otrok.

Dodaten razlog za sprejem družinskega zakonika je tudi prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, skratka družbeni realnosti.

2. CILJI IN NAČELA PREDLOGA ZAKONA

Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.

Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev predloga zakonika je okrepitev  strokovne in svetovalne vloge  centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj bo dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali. V  tem smislu predlog zakonika predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo in to ne samo v primerih, ko bo šlo za razvezne postopke, temveč tudi v primerih ukrepov za varstvo koristi otroka.

Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta Zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.

Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Dolžnost varovanja otroka pred telesnim kaznovanjem je izvedena iz 19. člena Konvencije o pravicah otrok, po katerem države podpisnice KOP z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjenja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.

V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov v družinski zakonik umeščamo tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki ženitnih pogodb.

Z družinskim zakonikom na novo in skladno z odločbo Ustavnega sodišča urejamo pravna razmerja  življenjskih skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti.  Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo RS. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča, da gre v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti (istospolne skupnosti in skupnosti med žensko in moškim) ter da razlikovanje v pravni ureditvi obeh skupnosti, vključno s pravnimi posledicami teh skupnosti, ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, predlog zakonika istospolno skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. S takšno pravno ureditvijo bo omogočeno tudi pravno priznanje posvojitev, ki so že danes izvedene v tujini s strani istospolnih partnerjev.

3. POGLAVITNE NOVOSTI

Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola)se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim. Isto velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva/materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi določenih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi.

Pojem družine

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj:

• za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine.
• Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti.

Zakonska zveza

Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.

Zunajzakonska skupnost

Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze.

Definicija zunajzakonske skupnosti je dopolnjena brez dodatnega dokazovanja za primere, ko se zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če otroka posvojita (zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več potrebno dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa).

Možnost sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, različnost načinov sklepanja zakonske zveze in jubilejne poroke

Predlog zagotavlja večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in različne načine sklepanja zakonske zveze glede na zahteve po obličnosti. Bodočima zakoncema daje na voljo zlasti načine sklenitve zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti minimalne (npr. sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca). Takšni načini omogočajo parom, ki to želijo, diskretno in manj formalistično sklenitev zakonske zveze. Prav tako je omogočena ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Ženitne pogodbe

Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima-kot do sedaj.

Priznanje otroka pred njegovim rojstvom

Zaradi posebnega varovanja otrokove koristi je bilo potrebno pravno urediti možnost priznanja spočetega, a še nerojenega otroka, ki ima pravni učinek samo, če se otrok rodi živ. Prej so to CSDji izvajali, a brez izrecne pravne podlage.

Svetovanje in mediacija

Že prej smo poznali predhodno svetovanje pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. Novost pa je družinska mediacija, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali CSDji in sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi fizični/pravni osebi. Najpogostejše bodo obravnavani spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ob razvezi zakonske zveze ali po razpadu zunajzakonske skupnosti. Lahko pa bo šlo za samostojne spore v zvezi z izvrševanjem otrokovih stikov ali za spore glede izvrševanja starševske skrbi.

UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK (najbolj prenovljeno poglavje)

Razlike

ZZZDR je do sedaj podrobneje urejal le nekaj ukrepov, s katerimi država lahko poseže v družino zaradi varstva otrokovih koristi (odvzem otroka staršem in namestitev v rejništvo ali v zavod, namestitev otroka v zavod zaradi vedenjskih ali čustvenih težav), ti ukrepi so bili v pristojnosti centrov za socialno delo.

DZak zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati. Ta načela v teoriji veljajo sicer že sedaj, vendar zakonsko posebej niso navedena:

• Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka).
• Načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).
• Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).

Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.

Z DZak se pristojnost za odločanje o ukrepih deli med center za socialno delo ter sodišča.

Ukrepi za varstvo koristi otrok po DZak so:

• Nujni ukrepi (o teh odločajo centri za socialno delo),
• Začasne odredbe (o teh odločajo sodišča),
• Ukrepi trajnejšega značaja (o teh odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo).

Ad1. Nujni ukrepi:

Nujni ukrep odvzem otroka je namenjen hitri zaščiti otroka, kadar je otrok tako hudo ogrožen, da z ukrepom zaradi prevelikega tveganja na varstvo otrokovih koristi ni mogoče odlagati (niti čakati na začasno odredbo sodišča) in je otroka treba takoj odvzeti staršem.

Ad 2. Začasne odredbe

Sodišče jih izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. DZak primeroma navaja naslednje začasne odredbe:

• odredbo o odvzemu otroka staršem in o namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod,
• odredbo o vstopu v stanovanje ali v druge prostore, v katerih se otrok nahaja,
• odredbo o prepovedi ali omejitvi otrokovih stikov,
• odredbo o načinu izvrševanja otrokovih stikov,
• odredbo o vzgoji in varstvu otroka,
• odredbo o preživljanju otroka,
• odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom,
• odredbo o izselitvi nasilnega člana družine iz skupnega stanovanja,
• odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ogrožajo otroka,
• odredbo o zavarovanju na premoženju staršev,
• odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.

Ad 3. Ukrepi trajnejšega značaja

Med te ukrepe sodi tudi ukrep nadzora izvrševanja starševske skrbi, ki je v pristojnosti centrov za socialno delo. Sicer o ostalih ukrepih trajnejšega značaja odločajo sodišča.

Dzak zavezuje sodišča, da pri odločitvi o teh ukrepih upošteva mnenje centra za socialno delo, ta pa je dolžan, v kolikor je predlagatelj postopka, izdelati načrt pomoči družini in otroku.

Ukrepi, ki jih sodišče lahko izreče so:

• omejitev starševske skrbi,
• odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju,
• omejitev ali odvzem pravice do stikov,
• odvzem otroka staršem,
• namestitev otroka v zavod,
• odvzem starševske skrbi.

POSVOJITEV

Podobnosti

Predlog zakonika ureja (tako kot ZZZDR) samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka posvojitelja.

Razlike:

• o posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo;
• po predlogu DZak skupaj posvojita otroka ne samo zakonca, temveč tudi zunajzakonska partnerja; v skladu z novo vsebinsko ureditvijo zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti kot življenjske skupnosti dveh oseb, ki sta lahko tudi istega spola, je možna posvojitev otroka tudi s strani dveh istospolno usmerjenih parnterjev;
• predlog DZak ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, po desetem letu starosti pa predlog Dzak kot pogoj za posvojitev otroka zahteva soglasje otroka k posvojitvi;
• pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev – največkrat bo dala soglasje samska mati – staršev ne veže, niti ne morejo dati soglasja pred 8 tednom otrokove starosti (poporodna depresija);
• posvojitev po predlogu zakonika je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev, lahko tudi prej, če center za socialno delo ugotovi, da je to v otrokovo korist (po ZZZDR je ta rok 1 leto).
• z namenom čimbolj zavarovati otrokovo korist in izbrati otroku najboljše možne starše predlagatelj predlaga vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.
• če se zaupa otroka potencialnemu bodočemu posvojitelju (poskusna doba), se za tako namestitev otroka ne uporabljajo predpisi o izvajanju rejniške dejavnosti.

REJNIŠTVO

Podobnosti

Rejništvo je tudi v DZak oblika družinsko pravnega varstva otrok, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini, to je pri osebah, ki niso otrokovi starši (oziroma posvojitelji), niti skrbniki.

Razlike z obstoječo ureditvijo

Center za socialno delo odloči o namestitvi otroka v rejništvo le pri odločitvi o nujnem ukrepu za varstvo otrokove koristi po tem zakoniku, v vseh ostalih primerih o namestitvi otroka v rejništvo po novem odloča sodišče.

Predlog DZak izrecno določa, da z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in dolžnosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja otrokove koristi ni odločeno drugače (ZZZDR je o tem določal le, da z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu).

Predlog zakonika ne dovoljuje, da starši tudi sami namestijo otroka v rejništvo, kar ZZZDR dopušča, vendar se to v praksi ne izvaja.

DOLŽNOST PREŽIVLJANJA MED STARŠI IN OTROKI

Pravna ureditev preživljanja med starši in otroki je povzeta po zadnji noveli ZZZDR. Po njej so starši dolžni preživljati svoje otroke praviloma do polnoletnosti. Starši so dolžni otroka preživljati tudi po polnoletnosti, če ima status dijaka in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Otroka, ki se po končanem srednješolskem izobraževanju vpiše v visokošolski študij, so starši dolžni preživljati, če ima status študenta, in sicer le do zaključka prvega dodiplomskega študija ali do zaključka prvega enovitega magistrskega študijskega programa. Dolžnost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Pri odmeri preživnine sodišče lahko upošteva tudi morebitna lastna sredstva in prihodke otroka.

Novost je predlagana določba, po kateri je otrok po polnoletnosti dolžan zavezancu za plačilo preživnine predložiti dokazilo o statusu dijaka oziroma študenta. Otrok je dokazilo dolžan predložiti zavezancu v roku 30 dni po pridobitvi statusa dijaka oziroma študenta.

Pravica do preživljanja je samostojna, od starševske skrbi neodvisna pravica, zato velja splošno načelo, da tisti od staršev, ki mu je odvzeta starševska skrb, ni oproščen dolžnosti preživljanja. Preživninska dolžnost ne preneha v primeru namestitve otroka v rejništvo ali v zavod. Predlog zakonika izrecno določa obveznost sodišča, da ob izreku teh ukrepov določi tudi preživninsko dolžnost obeh staršev, kar je novost.

Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist. Otrokova korist terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, in ne npr. glede na neke povprečne izdatke otroka določene starosti. To je bil argument proti uvedbi fiksnih zneskov preživnin za otroke posameznih starosti.

Zaradi večje pravne varnosti predlog zakonika (kar je bilo uveljavljeno že z ZZZDR-C) prevzema pravilo sodne prakse in pravne teorije, da morajo starši mladoletnega in polnoletnega otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, preživljati, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Starši preživljajo svoje otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Kadar starši otrok ne preživljajo v okviru svojega gospodinjstva, so dolžni k preživljanju otrok prispevati preživnino v mesečnem znesku.

ZZZDR za polnoletnega otroka ne vsebuje pravila o tem, pred katerim organom se sklene sporazum o preživnini za polnoletne otroke, zato je bilo to vprašanje treba rešiti. Tako se bo sporazum o preživljanju polnoletnega otroka lahko sklenil v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali pa lahko polnoletni otrok in starš skleneta sporazum, ki ga predložita v potrditev sodišču. S tem je izenačena možnost urejanja preživnine pri mladoletnih in polnoletnih otrocih.

Predlog zakonika prevzema tudi določbe ZZZDR, kot veljajo po uveljavitvi ZZZDR-C, po kateri je zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega partnerja, če otrok nima roditelja, ki bi ga lahko preživljal. Predlog zakonika to dolžnost omejuje samo na tiste otroke partnerja, ki s partnerjema živijo. Dolžnost zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja preživljati otroka svojega partnerja preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom razen, če je zakonska zveza prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru sta preživeli zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžna preživljati otroka svojega umrlega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja samo, če sta z otrokom živela v času smrti zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja.

V zvezi z dolžnostjo polnoletnih otrok preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, predlog zakonika (kot tudi že zadnja novela ZZZDR) ne prinaša novosti.

Zavezanec (z izjemo staršev za otroka) ne more izbirati načina preživljanja upravičenca, to je izbrati, ali bo upravičencu plačeval preživnino, ali ga vzel k sebi v preživljanje ali poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej in se usklajuje.

SKRBNIŠTVO

V zadevah skrbništva pristojnosti ostajajo na centrih; sodišče bo o postavitvi skrbnika odločalo, samo:

• ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok (če je skrbnik sploh potreben),
• ob odločanju sodišča za odvzem poslovne sposobnosti.

Namen skrbništva za otroke je usposobitev za samostojno življenje in delo ter zavarovanje premoženjskih in siceršnjih pravic posameznika, in sicer kadar otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo.

Odraslo osebo se postavi pod skrbništvo v primeru popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti. Namen skrbništva za te osebe je varstvo njihove osebnosti ter prizadevanje za zdravljenje in usposobitev za samostojno življenje in delo. Skrbnik varovanca ni dolžan imeti pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč je njegova naloga predvsem poskrbeti za ustrezno oskrbo osebe varovanca (npr. v domu za ostarele, v zavodu) in za zdravljenje, ki bo odpravilo vzroke za postavitev skrbnika ter varovanca s tem usposobilo za samostojno življenje in delo.

Novost je predlagana določba, po kateri se v postopku postavitve skrbnika za posebni primer določa procesno pravico otroka, da samostojno opravlja procesna dejanja po 15 letu starosti ter da je seznanjen z uvedbo postopka ter da ima možnost izraziti svoje mnenje.

VIR: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/DZak_kratek_povzetek.doc