Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

Objave v kategoriji ‘V medijih’

Nadaljevanje druge obravnave Družinskega zakonika

Avtor/ica kampanja September - 2 - 2010

Narobe blog poroča: »Razprava o tretjem členu Družinskega zakonika je bila ponovitev že stokrat slišanih stališč in interpretacij. Nasprotniki so kakopak predlagali, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko in da je cilj te zveze reprodukcija. Opozorili so, da v nasprotnem primeru zakonsko zvezo odpiramo tudi za možnost poliamornih skupnosti. Eden od razpravljalcev je tako povsem resno opozoril, da bodo – kot se je to baje že zgodilo v nekaterih državah – po ljudeh začele dedovati njihove živali, s katerimi se bodo tudi poročali in tako naprej. Roman Kuhar se je na to izvajanje odzval z besedami, da ima doma že napisano oporoko, po kateri bo njegova psička Ajša po njegovi smrti dedovala njegov avto. »Oprostite, ampak na traparije, ki so bile tu izrečene, se preprosto ni mogoče drugače odzvati,« je še dejal. V razpravi je nato poudaril, da je zakonska zveza skozi zgodovino opravljala različne funkcije – od ekonomske do čustvene in reproduktivne – in da te vse te funkcije opravlja tudi zveza med osebama istega spola. Zaradi tega po njegovem mnenju ni razlogov, razen ideoloških, da zakonske zveze ne bi definirali kot zveze med dvema osebama ne glede na spol.

Barbara Rajgelj je v svoji razpravi opozorila, da vse zadnje odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice kažejo, da istospolno usmerjenim posameznikom ni dovoljeno odrekati katerihkoli pravic zgolj zaradi njihove spolne usmerjenosti. Pravna izenačitev istospolnih in raznospolnih parov v pravicah in dolžnostih tako, po njenem mnenju, ni več vprašanje. Odprto vprašanje ostaja zgolj samo še to, ali naj se zveza dveh moških oz. žensk in zveza moškega in ženske imenuje različno. »To pa ni več pravno, pač pa politično vprašanje,« je dodala in poudarila, da po njenem mnenju za različno poimenovanje ne obstajajo nobeni razlogi. Metka Mencin Čeplak je ob tem opozorila, da je simbolno razlikovanje zelo nevarno in ima zagotovo svoje psihološke posledice. Med drugim se je odzvala na pričakovanja nasprotnikov zakonika, da je potrebno pri sprejemanju zakonov upoštevati naravo in naravna razmerja, ne pa družbenih. Poudarila je, da pravo ureja prav družbena, ne naravnih razmerij in da bi brez družbene korekcije narave živeli v človeški skupnosti, kjer bi bilo edino pravilo – pravilo močnejšega. Dodala je, da v tem primeru ne bi potrebovali ne zdravstvenih domov, ne šol in nenazadnje niti parlamenta, saj bi vse urejala narava sama. Dodala je še, da se demokracija meri po položaju najšibkejšega v družbi, ne pa po moči tistih, ki so že tako ali tako močni.

Neža Kogovšek se je odzvala na trditve nasprotnikov, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Schalk in Kopf vs. Avstrija govori v prid njihovim tezam, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko. Opozorila je, da je ta odločba zgodovinska in pomembna za glbt-skupnost zaradi tega, ker je to sodišče prvič zapisalo, da istospolni pari uživajo pravico do družinskega življenja. Ko je namreč nazadnje, leta 2001, odločalo o tem vprašanju, je sodišče zapisalo, da imajo istospolno usmerjeni posamezniki le pravico do zasebnega, ne pa tudi družinskega življenja. Neža Kogovšek je tako opozorila, da se na tem področju dogajajo pomembne spremembe in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi pravica do zakonske zveze eksplicitno definirana kot tudi pravica dveh oseb istega spola. Poudarila je, da 9. člen Listine EU o temeljnih pravicah državam prepušča, kako bodo urejale družinsko pravo. To pomeni, da jim sicer ne zapoveduje, da morajo sprejeti zakon o homoporokah, vendar jim tega tudi ne prepoveduje – in to je tisti del zgodbe, na katerega nasprotniki predloga Družinskega zakonika ves čas pozabljajo.

Nekatere poslanke in poslanci koalicijskih strank so opozorili, da jim nasprotniki Družinskega zakonika pošiljajo ogromno tako rekoč identične elektronske pošte, zaradi katere je nekaterim prenehal delovati poštni odjemalnik. Hkrati so poudarili, da jih dolge in pogosto dolgovezne razprave nasprotnikov Družinskega zakonika niso prepričale in ne bodo podprli amandmajev, ki novi predlog definicije zakonske zveze spreminjajo v definicijo, ki je veljala pred štiridesetimi leti.

Članice in člani Odbora na koncu o tretjem členu Družinskega zakonika niso glasovali. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevanja na eni od jesenskih zasedanj.«

VIR: http://www.narobe.si/myblog/nadaljevanje-druge-obravnave-druzinskega-zakonika-o-zakonski-zvezi

Foto: Simon Plestenjak/siol.net, STA

Argentina uzakonila poroke istospolnih parov in posvojitve

Avtor/ica kampanja August - 31 - 2010

www.narobe.si nas je sredi julija razveselil z izjemno novico: »Po razpravi, ki je v marsičem spominjala na domačo razpravo okrog predloga novega Družinskega zakonika, je Argentina postala še ena država, ki priznava homoseksualne poroke in pravice istospolnih parov do posvojitve otrok. Tako je s svojim glasom za zakon dokončno potrdil senat, ki je zasedal 14 ur. Za zakon je glasovalo 33 poslancev, 27 jih je bilo proti, trije so se vzdržali. Zakonu so nasprotovale predvsem Rimskokatoliška cerkev in druge verske skupine.
Maria Rachid, predsednica argentinskega glbt-združenja, je ob sprejetju zakona dejala, da je Argentina postala še bolj pravična država za vse družine, ki živijo v njej.
Pred sprejetjem zakona na nacionalni ravni, so homoseksualne poroke dovoljevali v Bueno Airesu. Homoseksualne poroke so sicer v južni Ameriki priznane tudi v Urugvaju in nekaterih delih Brazilije. Podobna ureditev velja tudi v nekaterih predelih Mehike.«

VIR: http://www.narobe.si/myblog/argentina-sprejela-zakon-o-homoporokah-in-posvojitvah

Foto: AP Photo/Natacha Pisarenko

Istospolna partnerstva sodijo v “družinsko življenje”

Avtor/ica kampanja August - 31 - 2010

Blog revije Narobe je sredi julija poročal tudi, da je »Evropsko sodišče za človekove pravice v razsodbi primera P.B. in J.S. proti Avstriji ponovno poudarilo, da istospolna partnerstva spadajo v kontekst ‘družinskega življenja’, kot ga določa Evropska konvencija o človekovih pravicah.«
Podrobneje si lahko razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice preberete tu.

»To je bila že druga sodba omenjenega sodišča, ki poudarja, da tako raznospolna kot istospolna partnerstva predstavljajo ‘družinsko življenje’.« poroča www.narobe.si, saj je sodišče prvič podalo tako razsodbo že sredi junija v primeru Schalk in Kopf proti Avstriji.
Podrobnosti te razsdobne so na voljo tu.

VIR: http://www.narobe.si/myblog/istospolna-partnerstva-spadajo-v-druzinsko-zivljenje

Radijski spot

Avtor/ica kampanja July - 22 - 2010

V kratkem se bo začel po radijskih postajah predvajati spot v podporo novemu Družinskemu zakoniku.

Spot lahko poslušate tudi tukaj.

Oddaja Preverjeno o izkušnji istospolnega starševstva

Avtor/ica kampanja April - 8 - 2010

V torek, 6. aprila, sta v oddaji Preverjeno na POP TV o izkušnji istospolnega starševstva med drugimi spregovorili Maja in Jerneja z Venom. Vredno ogleda!

Link: http://poptv.si/multimedia/preverjeno-veno-ima-dve-mami.html


Vir: Vest, 2.3.2010

Danes se v DZ začenja obravnava Družinskega zakonika. Predvidena je 7 urna razprava. Na svoj način se v javno diskusijo o DZ vključuje tudi SSD z javno izjavo.
Zakaj?
Zato, ker je bila javna razprava o predlogu novega Družinskega zakonika, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo oktobra 2009, večinoma burna in pogosto čustveno nabita. V njej so se bolj redko opirali na dognanja sociološke stroke. Še več rezultati nekaterih raziskav s tega področja so bili popačeni oziroma zlorabljeni.

Slovensko sociološko društvo oziroma njena Sekcija za spol in družbo se je prav zaradi zgoraj omenjenega decembra istega leta vključila v javno razpravo o novem Družinskem zakoniku z okroglo mizo v Cankarjevem domu. Na njej smo poudarili, da so novosti, ki jih zakonodajalec vnaša v nov Družinski zakonik na področju razumevanja družine, starševstva, partnerstev in zakonske zveze povsem v skladu z dognanji sociološke stroke. Ta je že dlje časa opozarjala na potrebo po spremembah obstoječega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sociološke raziskave s tega področja so dlje časa opozarjale na to, da obstoječi zakon ne upošteva oziroma izenačuje vseh družinskih oblik, v katerih živijo odrasli in otroci. Takšno redukcionistično razumevanje starševstva zgolj kot biološkega povzroča tudi pravno nereguliranost položaja socialnega starševstva, ki je vse bolj prisotno v družbi.

V Slovenskem sociološkem društvu s pričujočo izjavo ponovno poudarjamo, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja širšo (inkluzivno) definicijo družine, ki samo pravno regulira že dlje časa obstoječo prakso vsakdanjega življenja. Sociološka stroka tovrstno inkluzivno definicijo konsenzualno sprejema, saj je v njej osnovna premisa družine starševsko razmerje med otrokom in odraslo osebo, ki skrbi za otroka. Raziskave namreč kažejo, da ni pomembno, ali je starševsko razmerje z otrokom biološko ali socialno, pač pa je pomembno skrbstveno razmerje; da spol in število staršev ne igra ključne vloge pri zagotavljanju otrokove dobrobiti, pač pa je pomemben predvsem kvaliteten skrbstveni odnos; da otroci iz istospolnih družin niso ne v psihološkem ne vedenjskem ne v seksualnem ali kakršnem koli drugem pomembnem smislu drugačni od otrok, ki odraščajo ob heteroseksualnih starših; da so istospolno usmerjeni starši prav tako uspešni pri vzgoji otrok kot heteroseksualni ter, da bolj kot spol in spolna usmerjenost staršev na vzgojo vpliva vsebina oz. kakovost družinskih odnosov.

Slovensko sociološko društvo meni, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja novosti, ki so v skladu s strokovnimi dognanji sociološke stroke in si bo v javnem razpravljanju na to temo še naprej prizadevalo za ustrezen strokovni nivo in prevlado moči argumentov.

dr. Milica Antić Gaber, predsednica sekcije za spol in družbo pri SSD

Vest – Civilizacijski kolaps, Mitja Blažič

Avtor/ica kampanja February - 12 - 2010


Vir: Vest, 12.2.2010

Kot zdaj vedo že vsi trgi in ulice v naši polnoletni državi, da o cerkvah in zunajparlamentarnih strankah niti ne govorimo, je v državnozborski proceduri predlog novega Družinskega zakonika. Vsi bolj ali manj vemo, kaj prinaša in kakšen urnebes je sprožil. Pa ne bi o tem, da večina najverjetneje ve predvsem to, da bo po sprejemu zakonika konec civilizacije, ker bodo homoseksualci – ta suha veja na zelenem drevesu naroda – množično trgali otroke iz edine možne naravne družinske celice sestavljene iz: očeta in matere in otroka – najraje sina – z dovoljenimi dodatki, kot so pes -ne bulmastif- , avto – raje dva -, in tašča – še ena je preveč. No, da ne bom krivičen, verjetno mnogi vedo tudi, da bo h civilizacijskemu kolapsu pripomoglo tudi priporočilo staršem, naj namesto klofute, kot vzgojne metode, uporabijo besedo za uveljavljanje starševske avtoritete. Tu pa se najverjetneje naše znanje o zakoniku izčrpa, no morda nam znese iztisniti še to, da bodo nekatere pristojnosti s centrov za socialno delo prenesene na sodišča.
In medtem, ko so nasprotniki take protičloveške, protislovenske zakonodaje, ki zanika temeljne postulate narave, tradicije in krščanstva enkrat že napolnili trg in kos ulice, in najverjetneje bodo vajo še nekajkrat ponovili, smo zdaj glave dvignili tudi tisti, ki vemo, da je nova družinska zakonodaja nov korak k pluralizaciji in demokratizaciji Slovenije. In vsi dobro vemo, kako so demokratizaciji krčevito upirajo utrjeni režimi. A nas zgodovina uči, da boja za človekove pravice, posebej če gre za pravice naših otrok, dolgoročno ni mogoče izgubiti.
A pustimo to. Mene bolj, kot ves kulturni boj, fascinirajo paradoksi, ki vznikajo v tej zgodbi. Ste opazili npr., da do Družinskega zakonika Slovenija sploh ni poznala glasnih, aktivnih, prodornih in udarnih državljanskih pobud za družino ali bolje, tudi če so bile, so bile take civilne iniciative povsem tihe in inertne. Torej? Smo prav geji, lezbijke, biseksualne in transspolne osebe vrnile družino, kot vrednoto, za katero je treba aktivno delati, na agendo naše pozornosti.
S tremi bistvenimi razlikami. Prvič. Da družine ne razumemo v ednini ampak, kot pluralno tvorbo, ki je tako trdoživa, da je do zdaj preživela vse družbene spremembe in to tako, da se je po nekem družbenem preživetvenem mehanizmu prilagajala, reorganizirala, prestrukturirala. In tako imamo danes vsaj: tradicionalne nuklearne, razširjene, enostarševske, posvojiteljske, rejniške, LAT, reorganizirane in istospolne družine. In vse družine, tudi enostarševske, posvojiteljske in istospolne, so enako lepe. Enako zaželene. In vse družine mora država ustrezno varovati. Drugič. Tudi če nekdo ne more ali po svoji intimni življenjski odločitvi noče ustvariti družine, je to njegova, njena svoboda in nihče je ali ga nima pravice stigmatizirati. In tretjič: družine krepimo z afirmativnim pristopom, s pozicije ljubezni, ne pa strahu, ogroženosti in sovraštva do drugih in drugačnih.
Še en paradoks. Ste opazili, da so zdaj vsi ljudje na ulicah in trgih strokovnjakinje in strokovnjaki za razvojno psihologijo in psihoanalizo? Vsi vedo, da sta za zdrav razvoj otroka potrebna moški in ženska in da tega v istospolnih družinah ne bo. Vsi vedo, da bodo v istospolnih družinah otroke predvsem spolno zlorabljali. Vsi vedo, da bodo istospolne družine tovarne novih gejev in lezbijk. Vsi vedo, da bodo taki otroci trpeli zaradi homofobne okolice. Vsi vedo, da bodo taki otroci trpeli, ker ne bodo poznali svojih bioloških korenin.
No, jaz nisem strokovnjak, sem pa funkcionalno pismen. In v strokovnih člankih piše, da so našteti strahovi predvsem in samo strahovi. Ne verjamete meni, ker sem moralno sporen, ker sem vpleten? Morda boste verjeli znanstvenicam in znanstvenikom, raziskavam, empirično preverljivim podatkom, znanosti. www.zavsedruzine.si Ne verjamete znanosti? Ja, potem je pa res bolje, da je te civilizacije konec.

Tiskovna konferenca

Avtor/ica kampanja February - 11 - 2010

V torek 9.2.  je kampanja »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice« na tiskovni konferenci v Cafe Open predstavila svojo spletno stran (www.zavsedruzine.si) in načrtovane aktivnosti v podporo Družinskemu zakoniku. Kot je poudaril Mitja Blažič gre za »pozitivno kampanjo, ki hoče s preverjenimi informacijami, znanstvenimi raziskavami, pogovori s strokovnjakinjami in strokovnjaki, z argumentirano razpravo in ostalimi sredstvi demokratične pravne države, posebej pa z osebnim izkustvom istospolnih družin, odpraviti institucionalizirano diskriminacijo otrok v istospolnih družinah in istospolnih partnerstev.«

Uvod (Mitja Blažič)

Nataša Sukič je izrazila upanje, da bo sprejetje Družinskega zakonika pomenilo konec več kot petnajstletnih prizadevanj za pravno ureditev istospolnih partnerstev in družin. Prva tovrstna pobuda je namreč nastala že leta 1993. Med drugim je poudarila,  da gre za kampanjo aktivnih državljank in državljanov, ki so jim pravice vseh otrok primarno vodilo. »Kampanja temelji na sodobnih brezplačnih medijih in prostovoljstvu, predvsem pa močnemu prepričanju, da boja za pravice vseh otrok, za človekove pravice, dolgoročno ni mogoče izgubiti.«

O kampanji (Nataša Sukič)

Na tiskovni konferenci je sodelovala tudi Maja kot predstavnica istospolnih družin. Na osnovi osebnih izkušenj je predstavila povsem konkretne težave, s katerimi sta se s partnerko Jernejo srečali po rojstvu sina. Ključni problem je seveda v tem, da socialna mama nima nobenih pravic in obveznosti do tega otroka. V praksi to pomeni, da je imela težavo z vstopom v porodnišnico, da za sina ni mogla urediti potnega lista, na centru za socialno delo so jih enkrat obravnavali kot enostarševsko družino, drugič kot dvostarševsko družino in podobno.

O težavah istospolnih družin (Maja)

Roman Kuhar je na tiskovni konferenci predstavil dve tematski številki revije Narobe o istospolnih družinah ter razsodbo Novinarskega častnega razsodišča v primeru proti tedniku Družina, o čemer več lahko preberete tukaj.

Kampanjo »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice« sestavlja sedem nevladnih organizacij in družbenocivilnih pobud (Amnesty International Slovenije, DIH, Legebitra, Društvo Parada ponosa, Mirovni inštitut, Rozalija, Škuc LL in Zavod za kulturo raznolikosti Open) ter trije politični podmladki (Mladi Forum SD, Mladi liberalni demokrati, Zares Aktivni), medtem ko se je kampanji na Facebooku pridružilo že več kot 6000 članov in članic.

Razprava – vprašanja novinark in novinarjev

Vir: Narobe, 09.02.2010

Untitled Document